Slovenski biografski leksikon

Trampuž Franjo, agronom enolog, r. 2. maja 1870 v Kostanjevici na Krasu učitelju in posestniku Josipu in Jožefi r. Konjedic, u. 29. jun. 1957 v Lj. Osn. šolo 1876–81 je obiskoval v r. kraju, niž. realko in sred. kmetij. šolo 1881–7 v Gor., deželno vinar. in sadjar. šolo 1887–9 v Mrbu, višje enol. in pomol. učilišče 1889–91 v Klosterneuburgu ter 1891–2 dva sem. vis. kmetijske šole na Dunaju. Prakso in specializacijo iz vinogradništva je opravil 1890 v Klosterneub., tečaj iz perutninarstva pa 1906 na vzornem posestvu v Otterbachu (Avstr.). – Služboval je: 1893–4 na Malem Lošinju (potov. učitelj za kmetijstvo), 1894–904 na Krku, 1904–19 v Pazinu. V Pazinu je organiziral dež. vzorno posestvo in kmetij. šolo, bil njen ravnatelj do 1919, vmes 1917–8 kmetij. tehn. referent v predsedstvu dež. namestništva v Trstu, sodeloval pri obnovi med vojno opustošene Goriške. Poleti 1919 so Ital. imenovali T-a za agrar. docenta v Tolminu, a ker je dal ostavko, ga konfinirali; pred deportacijo na Sicilijo je zbežal v Jslo, bil od 1919–21 referent, 1921–2 višji inšpektor pri poverjeništvu za kmetijstvo v Lj., 1922–36 (upok. kot svetnik) insp. in šef odseka za kmetij. vel. županstva lj. oblasti oz. banske uprave.

T. je napisal monograf. razpravo Vinogradništvo u Slovenačkoj (Poljoprivredni glasnik 1926, št. 11–3) s Fr. Gombačem in Boh. Skalickym (SBL III, 325), obj. članke s področja sadjarstva, vinogradn. in vrtnarstva v E, K, Nar. prosveti, Naši slogi (Trst), SiV idr. strok. časopisih; več prispevkov v čitankah za hrv. osn. šole v Istri (podpis T., Ž.). Ustanovil je in urejal list Razumni gospodar (pril. Pučkog prijatelja), ki je izhajal v Krku in Pazinu, ga po večini sam pisal; med 1925–9 pa urejal prilogo Istarske riječi Nar. gospodar (Trst). – T. je postavil temelje za regeneracijo istrskih in kvarnerskih vinogradov (zgradil silnice, matičnjake in vzorne nasade), veliko prispeval za boljšo vinifikacijo, napredek živinoreje in prehrano živine ter k borbi proti rastl. boleznim v Istri s svojim raziskovalnim delom na področju ampelografije, enologije in pomologije na vzornem posestvu kmetij. šole v Pazinu; poleg šole je vodil razne strok.-izobražev. tečaje za kmečko mladino in učitelje, imel predavanja in sestanke po istrskih vaseh. Z neposrednimi stiki z ljudstvom, zlasti kmečkim, je prispeval k razvoju gospodarstva in nar. samozavesti istrskega kmeta, šola v Pazinu je bila pod njegovim vodstvom središče kmetij.-prosv. dejavnosti hrv. Istre. V Lj. je kot insp. skrbel za strok. šole, trsnice in drevesnice, kontrolne, poskusne in raziskovalne zavode. – Prim.: pismene izjave, priznanja družb. organizacij in strokovnjakov (družin. arhiv pri Vl. Trampužu, Lj.); Pučki prijatelj 1914, št. 13; S 1937, št. 55a (s sliko); Glas Istre 1957, št. 31; SPor 1957, št. 154; SVV 1957, 287; Gospodar. kol 1958, [6-], (pril. s sliko); Almanach Klosterneub. Oenologen u. Pomologen 1875–1960. 1960, 91, 186. Adč.

Adamič, France: Trampuž, Franjo (1870–1957). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi716650/#slovenski-biografski-leksikon (24. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TRAMPUŽ Franjo, agronom, enolog, r. 2. maja 1870 v Kostanjevici na Krasu, u. 29. jun. 1957 v Lj. Oče Josip, učitelj in kmetovalec, mati Jožefa Konjedic, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v roj. kraju 1876–81, nižjo realko in kmet. š. v Gor. (1881–87), dežel. vinar. in sadjar. š. v Mrbu (1887–89), višji pomološki in enološki učni zavod v Klosterneuburgu (1889–91) ter dva semestra Visoke kmetij. š. (Bodenkultur) na Dunaju (1891–92). Opravil je specialni tečaj iz vinogradništva v Klosterneuburgu 1893 ter posebni tečaj iz perutninarstva na vzornem posestvu v Ottenbachu 1906. - Služboval je kot potujoči učitelj za kmetijstvo za Kvarnerske otoke s sedežem pri okraj. glavarstvu v Lošinju 1893–94 ter v enakem položaju za Kvarnerske otoke in okraj Volosko s sedežem na Krku 1894–1904 in kot potujoči učitelj za kmetij. za okraje Pazin in Pulj s sedežem pri okraj. glavarstvu v Pazinu (1904–19). V Pazinu je organiziral vzorno posestvo in kmetij. š. ter bil več kot 12 let njen ravn., vmes pa je bil strok. referent v predsedstvu dežel. namestništva v Trstu (1917–18). Od 14. jun. do 4. sept. 1919 je delal na Komisariatu v Tolminu ter bil nato konfiniran v Tolminu. - Ker mu je grozila deportacija, je zbežal v Lj., bil referent in poljedelski inšpektor pri poverjeništvu deželne vlade za kmetij. (1921–22), nato kot svetnik, inšpektor ter šef odseka za kmetij. pokraj. vlade, velikega županstva, oblastnega odbora in banske uprave Dravske banovine do upokojitve (1936). - T. je postavil temelje za regeneracijo istrskih vinogradov in vinogradov na Kvarnerskih otokih; zgradil je silnice, matičnjake in vzorne vinograde; veliko je prispeval za boljšo vinifikacijo in kletarstvo; prizadeval si je za napredek živinoreje in prehrano živine ter zato uvajal pridelovanje krmnih rastlin. V vinogradništvu je uvajal boljše vinske sorte in amer. podlage ter učinkovitejša sredstva proti trtni peronospori, zadevne poskuse in raziskave pa je izvajal na vzornem šolskem posestvu v Pazinu. Poleg redne kmetij. š. je vodil razne strok. izobraževalne tečaje za mladino in učitelje, imel predavanja, tečaje in sestanke s pridelovalci po istrskih vaseh. Z neposrednimi stiki s prebivalci, zlasti s kmečkim ljudstvom je prispeval k razvoju gosp. in narodne zavesti. V tem času je bila kmetij. š. v Pazinu središče strok. in prosv. dejavnosti v Istri. V Lj. je kot inšpektor skrbel za strok. š., za poskusne, kontrolne in raziskovalne zavode, za javne trtnice in drevesnice. Še nepopoln pregled bibliografije obsega okoli 130 bibliografskih enot, ki jih je objavil v Kmetovalcu, Narodni prosveti, Naših goricah, Naši slogi (Trst), v SiV in drugih strok. časopisih, največ pa v glasilu Pučki prijatelj in Narodni gospodar. Ustanovil in urejal je list Razumni gospodar, ki je kot priloga glasila Pučki prijatelj izhajal na Krku in v Pazinu. Urejal je tudi prilogo Istarske riječi Narodni gospodar. Napisal je več poglavij iz kmetij. za III. hrv. čitanko za osn. š. v Istri, dalje monografsko razpravo Vinogradarstvo u Slovenačkoj (skupaj s F. Gombačem in B. Skalickym), objavljeno v Poljoprivrednom glasniku 1926, št. 11–13. Leta 1936 je dobil Red sv. Save V. razr.

Prim.: SBL IV, 152–53; Almanach Klosterneub. Oenologen u. Pomologen 1875–1960, 1960, 91, 186; S 1937, 55a s sl.; SPor 1957, 154; SVV 1957, 287; Gospodar. koledar 1958, 6 s sl.; Narodna prosvjeta 1909, 2, 42–44; Pučki prijatelj 1914, 13; 1922, 12, 2.

Adč.

Adamič, France: Trampuž, Franjo (1870–1957). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi716650/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine