Slovenski biografski leksikon

Tomšič Tone, narodni heroj in politični delavec, r. 9. jun. 1910 v Trstu vlakovodji Mihaelu in mali trgovki Ivanki r. Tomšič, u. 21. maja 1942 v Lj., 1949 prenesen v grobnico nar. herojev. Osn. šolo je obiskoval na Baču pri Knežaku (preživljal 1. svet. vojno pri starih starših, na hiši št. 87 spomin. plošča) in v Trstu. L. 1920 je moral T-čev oče zapustiti Trst (sodeloval pri železničar. stavki) in družina se je preselila v Lj., tu je T. obiskoval gimn.: 1920–1 v Šentvidu (zav. sv. Stanislava), 1921–4 II. drž. real., 1924–5 v Ptuju, 1926–7 III. drž. gimn. v Bgdu, nato spet II. drž. real. v Lj., kjer je 1930 mat. Študiral je 1930–4 na pravni fak. v Lj., po izključitvi pa 1937–40 v Zgbu, 1940 tu opravil II. drž. sodnij. izpit; nato se je moral umakniti v ilegalo, odtlej bil le partijski delavec.

V dijaških letih je T. sprva deloval pod vplivom primor. narodnjaškega gibanja v srednješol. organizacijah (Orjuna, Preporod) in v društvu primor. emigrantov Zora. Kmalu se je preusmeril, 1928 postal član SKOJ in 1929 bil prvič aretiran zaradi komunist. dela in zaprt 2 mes. Od nov. 1930, ko je B. Kidrič sprejel T-a v KPJ, je delal pri obnavljanju partijske organizacije v Sji, na univ. pa si kot podpreds. nacionalist. akad. društva Jadran prizadeval za preusmeritev društva v leve, demokrat. pozicije, a bil zaradi sodelovanja v študent. demonstracijah proti diktaturi iz društva izključen. Marca 1932 so T-a zaradi širjenja ileg. lista RP zaprli in maja obsodili pred sodiščem za zaščito države v Bgdu na 18 mesecev težke ječe v Srem. Mitrovici, kjer je T. pomembno vplival na oblikovanje enotnega kolektiva polit. jetnikov, med katerimi so bili tudi A. Hafner, J. Hermanko, A. Jarc, J. Kacianka, Š. Letonja, M. Strmecki in J. Žorga. Po prihodu iz kaznilnice 1933 ponovno zaprt (organiziral solidarnostno akcijo s stavkajočimi polit. jetniki v Srem. Mitrovici), marca 1934 pa ga je sodišče za univ. slušatelje obsodilo na izgon z lj. univ. za vedno. S to dotlej najstrožjo kaznijo na lj. univ., ki je imela »generalno preventiven in represiven namen«, je bil vnovič kaznovan za isto dejanje, katerega kazen je že prestal. Delo l. 1934 je bilo mnogostransko: v pokraj. vodstvih KPJ, pri Rdeči pomoči, SKOJ za Sjo, med študenti pa bil zlasti aktiven v Levič. akad. društvu Triglav; pri organiziranju solidarnostne akcije s stavkajočimi rudarji v Trbovljah so ga avg. 1934 ponovno aretirali, marca 1935 pa obsodili na 2 in pol leta težke ječe v Srem. Mitrovici. T., eden najbolj vplivnih slov. komunistov v kaznilnici, je bil aktiven v vseh akcijah in gladovnih stavkah zoper kazniln. upravo, predvsem pa prizadeven pri študiju na »komunist. univ.« in pri kulturnoprosv. prireditvah polit. jetnikov, med njimi M. Apih, B. Kraigher, Sr. Vilhar in M. Pijade. Po vrnitvi febr. 1937 si je pri delu med študenti prizadeval predvsem za utrditev enotnosti v demokr. štud. levici. T-eva vloga je bila pomembna tudi pri razvijanju slov. ljudskofrontnega gibanja, sodeloval pri njegovih javnih manifestacijah in prireditvah, jun. 1937 pa organiziral in vodil množične protifašist. demonstracije proti gen. P. Živkoviću. Sredi 1937 je postal član, 1938 pa organizac. sekretar CK KPS. Takrat se je osredotočil na širjenje in krepitev partij. organizacij, na vzgojo kadrov in organizacijo ileg. tehnike, organiziral vsa pomembna posvetovanja (npr. 2. plenum CK KPS, febr. 1939) in konference KPJ, med njimi tudi drž. posvetovanje KPJ v Tacnu pri Lj. jun. 1939; od febr. 1940 je živel v ilegali (se umaknil aretaciji v Bilećo). Po III. konferenci KPS jun. 1940, kjer so T-a ponovno izvolili za organizac. sekretarja CK KPS, je bil poslan na partijsko delo k PK KPH za Dalmacijo, na V. drž. konferenci KPJ okt. 1940 pa je delal v verifikacijski komisiji in bil izvoljen za kandidata za člana CK KPJ. Marca 1941 je bil v Črni na Kor. aretiran zaradi sestankov s tamkaj. komunisti in odgnan v Lj., izpuščen po napadu na Jslo šele na posredovanje CK KPS.

Kot študent je T. sodeloval pri izdajanju ilegalnih listov npr. RP, Mladi udarnik, Celica; pri urejanju legalnih partijskih listov Delavski list, Glas delavca, Neodvisnost, Tabor, v njih tudi objavil nekaj člankov (1937–8); 1937–8 je bil dopisnik Napreja (glas. slov. protif. del. v ZDA in Kanadi), v neodvisnem Akademskem glasu je pod ps. TOT objavil 2 članka (o študent. problemih), pod ps. Levičar en članek v Slov. študentu 1937, št. 2 (o enotnosti v štud. demokr. levici), l. 1938 pa uredil tudi 2 štev. ileg. SPor. Organiziral je slov. NOB tisk in sodeloval pri urejanju SPor, Dela, Osvob. fronte ter napisal: Razširimo in učvrstimo partij. organizacije (Delo 1941, št. 2), Problemi naše tehnike (ib., št. 3). Med okupacijo je bil T. kot organizac. sekretar CK KPS (z ileg. imenom Gašper) med najpomembnejšimi vodilnimi osebnostmi pri organizaciji vstaje na Slov. V njegove roke so se stekale niti celotnega podtalnega organizac. mehanizma NOB; spodbujal je ustanavljanje in razvijanje odborov OF kot nosilcev enotnega odpora proti okupatorju na štev. sestankih, mdr. s S. Šlandrom in M. Zidanškom za Štajersko, z M. Bagarjem za Prekmurje, M. Tomšičevo za Gorenjsko in R. Poličem za stiško-grosupelj. okrožje. Vodil je tudi priprave za konferenco predstavnikov okrož. Komitejev 1.–2. jun. 1941 v Ivančičevi hiši v Lj., na kateri sta poleg T-a, ki je govoril o kadrovskih vprašanjih, poročala o organizaciji NOB in vojaških pripravah na vstajo E. Kardelj in A. Bebler. Takoj po konferenci se je T. v najtežjih okoliščinah še podrobneje dogovarjal s posameznimi udeleženci o ustanavljanju partizan. čet in o oboroženem boju.

Vzdrževal je stike z drugimi organizacijami ne glede na nove nasilne drž. meje, razporejal kadre na razl. področja, bdel nad doslednim izpolnjevanjem nalog, vodil: a) primor. komisijo pri CK KPS, ki je pripravljala in pošiljala partij. kadre na delo v Slov. primorje, b) usklajal obsežen podtalen aparat Centralne tehnike KPS z njenimi številnimi in brezhibno delujočimi sektorji. Kljub večkratnim tiralicam so T-a šele s pomočjo izdajalke aretirali agenti nem. in ital. policije 10. dec. 1941 pod imenom Ivan Pevec, skupaj z ženo Vido (gl. čl.), do 16. jan. ga hudo, a brezuspešno mučili v zaporih na kvesturi, 23. jan. 1942 ga z ženo, Mihom Marinkom in Pepco Kardelj predali gestapu, bili zaprti v Begunjah, nato ločeni; T. v radovljiških zaporih do marca. Nato so vse štiri vrnili ital. voj. oblastem. CK KPS in VOS sta organizirala več akcij za T-evo rešitev, najbolj obsežno v maju v lj. jetnišnici. Dne 16. maja je bil obsojen na smrt, 21. maja v strogi tajnosti ustreljen v Gramozni jami. - B. Kidrič je ob smrti zapisal: »T. sodi med osnovne tvorce svobodnega slov. naroda, delovnega ljudstva in del. razreda. Njeg. ime je neločljivo povezano z vsemi tistimi dejanji in razvojnimi členi NOB, ki so vodili naš težki boj od uspeha do uspeha. T. je postal vzornik za vso pot, ki je še pred nami«.

Posmrtno je bil T. 25. oktobra 1943 odlikovan z redom nar. heroja, Glavno poveljstvo slov. partiz. čet je 22. maja 1942 izdalo ukaz za ustanovitev prvega udarnega bataljona T. T-a, jul. pa je bila ustanov. tudi prva slov. narodnoosvob. brigada T. T. Po njem so poimenovane mnoge ulice, društva, šole, akad. pevski zbor, tiskarna, vojašnica v Šentvidu pri Lj., kjer je spomin. soba z odlitkom doprsn. kipa B. Kalina. - Upodobitve: B. Kalin, kip v Šaranovićevi ul. v Lj.; isti, doprsni kip v avli Univ. v Lj., odlitek še v Muzeju NOB, Velenje. - Diafilm: življenje in delo T. T-a. Spremno besedilo A. Nedog. Sava film Lj. 1964, št. X. - Prim.: izv. II. drž. gimn. Lj. 1930; kazenski spisi in dokumenti, arhiv CK ZKS in IZDG, Lj.; EJ VII, 455; B. Kidrič, Delo 1942, št. 3; 1959, št. 20; 1961, št. 132; A. Nedog, ib. 1961, št. 138; ista, ib. 1967, št. 134–42 (s slikami: aretacija, zapori, smrt); B. Ziherl, ib. št. 166; 1971, št. 137 (s sliko); SPor 1942 (pos. izd., s sliko), št. 22; 1949, št. 93; 1952, št. 218; LdP 1945, št. 12, 22; M. Marinko, ib. 1946, št. 116; 1950, št. 110; B. Ziherl, ib. 1951, št. 117 (s sliko); Obz 1948, 273–6; DEn 1949, št. 16; Kmečka žena 1949, 103–5; Ljud. miličnik 1951, št. 40; Borec 1954, 182–5; 1957, 442–5; 1959, 560; 1961, 274; A. Nedog, ib. 1967, 293–302; ista, ib. 1969, 195–200; LDk 1953, št. 168; Ljud. novice 1953, št. 20; Zbornik nar. heroja Jsle. 1957, 811–2 (s sliko); F. Saje, Pisma na smrt obsojenih. 1958, 238–42, 317; Ljubljana v ilegali. I. 1959, 199–200 (s sliko), III. 1967, 194–204 (kazala); Strok. list 1959, št. 4–5; 1964, št. 5; J. Vipotnik, Komunist 1960, št. 23–7 (s slikami); M. Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji. I (1960) - II (1961); S(avo) K(ržavac), Komunist 1967, št. 23; A. Nedog, ib. 1969, št. 7–8; M. Šlander, Spomini na partiz. leta. 1961, 12–4; Tov 1961, št. 20; Kurirček 1961, 14–5 (s sliko); Pomniki naše revolucije. 1961, 65 (s sliko); Fotogr. dokumenti o boju KPS. II/1. 1959, 134, 212; I/1. 1964, 383–4; I/2. 1965, 163, 351; Tribuna 1961, št. 11; VMrb 1961, št. 117; Dokumenti ljudske revolucije v Sji. I. 1962; II. 1964 (kazala); Partizanski pohod ob žici okupirane Lj. 1962, 25–6; J. Munda, Bibliografija slov. marksističnega tiska. 1969; A. Nedog, Tone Tomšič. 1969; PDk 1969, št. 74 (s sliko); 1972, št. 120 (s slikami); 1977, št. 115, 121; Delo 1971, št. 137; Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945. 1976 (kazalo); B. Kidrič, ZbD I. 1978 (kazalo); Zgodovina Slovencev. 1979. Nedog

Nedog, Alenka: Tomšič, Tone (1910–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi712282/#slovenski-biografski-leksikon (23. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TOMŠIČ Tone, politični delavec, narodni heroj, r. 9. jun. 1910 v Rojanu v Trstu, u. 21. maja 1942 v Lj. Oče Mihael, železničar-vlakovodja, mati Ivanka Tomšič, šivilja-trgovka. Osn. š. na Baču pri Knežaku (pri starih starših preživljal prvo svet. vojno) ter v Trstu. 1920 je T-ev oče zaradi sodelovanja v železničarski stavki v Trstu izgubil delo, zato se je preselil v Lj., kjer je T. začel obiskovati gimn. Šolanje je nadaljeval na Ptuju, v Bgdu in maturiral v Lj. (1930). Nato je študiral pravo na U v Lj. (1930–34), po izključitvi iz lj. Pravne fak. je nekoliko kasneje nadaljeval študij na Pravni fak. v Zgbu, kjer je febr. 1940 opravil II. drž. sodnijski izpit. Še istega meseca se je pred aretacijami umaknil v ilegalo in nato delal le polit. - Kot srednješolec je deloval pod vplivom primor. narodnjaškega gibanja najprej v organizacijah Orjuna in Preporod ter v društvu primor. emigrantov Zora. Po preusmeritvi je bil 1928 sprejet v SKOJ in 1930 v KPJ, kjer je nato intenzivno delal pri obnavljanju, krepitvi in širjenju komunist. organizacije. Od 1934 je bil stalno v vodstvu slov. komunist, gibanja, od 1937 organizac. sekretar CK KPS, od 1940 je deloval kot komunist tudi v Jsli, ko je bil poslan na polit. delo v Dalmacijo. Istega leta se je udeležil V. drž. konference KPJ v Zgbu, kjer je bil izvoljen za kandidata za člana CK KPJ. - T. je bil aktiven pri organiz. ileg. tehnike in sodeloval pri pisanju in izdajanju legalnih in ileg. listov že pred vojno, med vojno pa je organiziral in vodil obsežen aparat Centralne tehnike ter urejal slov. NOB tisk. Bil je med najvidnejšimi organizatorji vstaje na Slov. in nato med začetnimi organizatorji NOB. Vodil je primor. komisijo pri CK KPS, ki je pošiljala polit. delavce v Slov. Primorje. - Zaradi polit. delovanja je bil T. že pred vojno večkrat zaprt in dvakrat tudi obsojen, 1932 na 18 mesecev in 1935 na dve leti in pol težke ječe. Obe kazni je prestajal v Sremski Mitrovici, kjer je bil aktiven pri akcijah za izboljšanje razmer polit. zapornikov. S to aktivnostjo je nadaljeval tudi na prostosti. Zadnjič je bil aretiran 10. dec. 1941 in nato hudo mučen. 16. maja 1942 ga je it. vojno sodišče obsodilo na smrt. Za njegovo rešitev je bilo več akcij s strani CK KPS in VOS, na prošnjo matere je za T-evo pomilostitev posredoval tudi lj. škof Rožman, a je bilo vse brez uspeha. Sodba je bila izvršena v tajnosti, ustreljen je bil v Gramozni jami. Za narod. heroja so ga proglasili 1943. Po T. je bil že med vojno poimenovan 1. proletarski udarni bataljon in 1. proletarska udarna brigada. Po njem so poimenovane številne ulice, šole, društva, akad. pevski zbor, tiskarna, vojašnica, osrednja slov. časnikarska nagrada, izdelane umetniške upodobitve in diafilm. Ilegalno ime Gašper.

Prim.: SBL IV, 134–35 in tam navedena liter.; Zbornik narod. heroja Jsle, 1957, 811-12 s sl.; V. Deželak-Barič, Organizacijski razvoj KPS 1941–1943, Lj. 1985 (magistrsko delo v rkp. v arhivu Inštituta za novejšo zgodovino, Lj., pass.); J, Aretacija in smrt T. Tomšiča, Delo 23. maja 1987.

Lil. Trampuž

Trampuž, Lilijana: Tomšič, Tone (1910–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi712282/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine