Slovenski biografski leksikon

Tomšič Vida, 2. por. Novak, narodni heroj in politična delavka, r. 26. jun. 1913 v Lj. predm. učitelju Ivanu Bernotu in Franji r. Rozman, živi tu. Osn. šolo 1919–23 in gimn. 1923–31 (realka z mat.) je obiskovala v Lj., tu se vpisala najprej na filoz., potem na pravno fak., 1941 dipl. Med študijem se je pridružila levič. študent. gibanju in 1934 postala članica KPJ, delala pri Rdeči pomoči (sodelovala pri zbiranju sredstev za polit. jetnike in njihove svojce, 1934 za stavkajoče rudarje); delala je tudi v socialist. Zvezi delav. žena in deklet, nov. 1934 bila zaradi komunist. udejstvovanja prvič aretirana in apr. 1935 obsojena na 9 mesecev zapora (dejansko prebila 11 mesecev v lj. jetnišnici). Po vrnitvi spet delala v žen. protifašist. gibanju, v slov. ljudskofrontnem gibanju (povezovanje štud. in delavcev), sodelovala pri tiskanju in razpečavanju ileg. in legalne partij. literature (letakov, listov, brošur). Dec. 1937 se je por. s T. Tomšičem (gl. čl.), febr. 1940 se pred aretacijo v Bilećo umaknila v ilegalo, nekaj časa bila inštruktor CK KPS v novomeškem in belokranj. okrožju. Na III. konferenci KPS jun. 1940 so T-evo izvolili za člana CK KPS, avg. in sept. je bila v partij. šoli pri CK KPJ, ki je ileg. delovala v Makarski, okt. 1940 pa imela referat na V. drž. konferenci KPJ v Zgbu o delu med ženskami (skrajšana obj. v: Žene Hrv. u NOB. Zgb 955, 2–8), takrat tudi izvoljena za članico CK KPJ. V zač. 1941 sodelovala pri legalnem partij. listu NŽ.

Med okupacijo je ileg. delovala v lj. partij. organizaciji, avg. 1941 rodila pod imenom Marija Pevec v sanat. Emona sina (ga skrivali pri raznih družinah in v dečjem domu), 10. dec. i. l. pa so jo z možem aretirali ital. in nem. policisti (kot Marijo Pevec). Med zasliševanji na kvesturi in v lj. jetnišnici mučena, zaprta v Begunjah in Mrbu, ob procesu proti T. Tomšiču idr. 16. maja 1942 obsojena na 25 let ječe in jun. i. l. odpeljana v ital. zapore (Benetke, Ancona, Campobasso, Trani), kjer je ves čas polit. delovala med jetnicami. Po kapitulaciji Ital. je z drugimi interniranci okt. 1943 prišla v angl.-amer. taborišče v Carbonari pri Bariju, tu organizirala partij. delo, bila med ustanovitelji I. prekomor. brigade in prvi namestnik politkom. Dec. 1943 je odšla v Jslo, jan. 1944 prek Jajca prišla v Sjo, febr. 1944 izvoljena v SNOS. Od apr. do okt. 1944 je urejala LdP, hkrati pa opravljala organizac. posle v CK KPS. V zač. 1945 je odšla na Primorsko (partijsko polit. delo, delo v vojski), od 18. jan.–5. maja opravljala posle sekr. poverjeništva CK KPS za Slov. primorje, nato 1945–6 min. za soc. politiko v prvi slov. nar. vladi. V dneh osvoboditve je odšla kot delegat CK KPS na Kor. in tam ostala do umika JLA.

Po vojni je bila T-eva ves čas na vodilnih mestih v upravno-oblastnih organih: 1946–8 preds. kontrolne komisije LRS, 1948–52 sekretarka skupšč. FLRJ, 1952–3 in 1958–62 članica izvr. sveta LRS, 1962–3 preds. skupščine SRS, 1967–9 preds. zbora narodov skupščine SFLRJ, v istem času članica organizacij. polit. zbora skupščine SRS, sicer pa poslanka 1946–53, 1958–67 skup. LRS in 1945 do 1965, 1967–9 zvezne skupščine SFRJ; v partij. organizaciji: članica 1945 do 1969 CK ZKJ in CK ZKS ter 1952–8 organizacij. sekretar CK ZKS; v družbenopolit. organizacijah: 1948–51 preds. CO AFŽ Jsle; do 1949 predstavnica AFŽ Jsle v Mednar. demokr. feder. žena do izključitve zaradi informbiroj. kampanje; 1945–62 članica GO ZB NOV Sje; 1952–61 članica IO ZB NOV Jsle; zveznega odbora SZDL in GO SZDL Sje, 1961–2 in 1963–7 preds. GO SZDL Sje, od 1967 članica zvezne in republ. konference SZDL; te zastopala tudi na mednar. kongresih in konferencah: 1946 v Moskvi in Rimu (plenum Mednar. demokr. feder. žena); 1956 v SZ (vodja delegacije Zveze žen. društev Jsle); 1960 v Argentini (zastopnica SZDL na kongresu socialistov); 1962 v Rimu (vodja delegacije KPJ na 3. nacion. konfer. žena KPI); 1965 v Trstu, Gor. in Čedadu (vodja deleg. SZDL Sje pri SKGZ); 1966 v Rimu (vodja deleg. SZDL Jsle na kongresu ital. social.); 1966 Kopenhagnu (regionalni kongres Internac. feder. za planiranje družine); 1967 v afriških deželah Mali, Gvineja, Senegal (obisk žen. organizacij). T. je bila članica 1954 in 1970 jsl delegacije na zasedanju Gen. skupščine OZN; jsl parlamentarnih delegacij (Anglija in Francija 1951, misija dobre volje v Indiji dec. 1952—jan. 1953, Bolgarija 1956, Mehika in Venezuela 1960); interparlamentarne unije v jsl delegaciji (sodelovala z referati 1963 v Bgdu, 1964 v Kopenhagnu), 1960–3 in 1971–4 predstavnica Jsle v komisiji za socialni razvoj pri OZN (1963 tudi njena preds.); febr. 1965 na mednar. konfer. Pacem in terris v New Yorku; maja 1969 vodila jsl delegacijo koordinacij. odbora za pomoč. Vietnamu na mednar. konfer. o Vietnamu v Stockholmu; 1972 se udeležila seminarja OZN (Status žensk in planiranje družine) v Carigradu; sodel. na ekspertskih sestankih OZN o socialn. aspektih planiranja družine (1971) in o vlogi žensk v dež. v razvoju (1972); je član. Zvezne ustavne komisije, 1969–72 preds. komisije za razvoj družbenopolit. skupnosti in za mednacionalne odnose, od 1971 dalje preds. Zveznega sveta za načrtovanje družine.

Pestro družbenopolit. delo se kaže tudi v publicistiki; v slov. in jsl revijalnem ter dnevnem tisku je od 1945 dalje objavljala štev. govore, razprave, predavanja, intervjuje in članke s področja notranje in zunanje politike, tehtni so zlasti doneski k problematiki družbenopolit. sistema, organizacij, k narodnostnemu, ženskemu in mladin. vprašanju ter problematiki družine. Samost. izdaje: Žene Jsle u izgradnji socializma. Bgd 1949; Družina in socializem. 1956; O zakonski zvezi, družini in gospodinjstvu v socializmu. 1959; Družina v naši družbi. 1962; Problemi družbenega položaja žensk. 1962; Vloga žensk Jsle v gospodar. in družb. razvoju svoje zemlje. 1971 (za komisijo za soc. razvoj pri OZN); Socialna politika in načrtovanje družine v Jsli. 1973; Ženska, delo, družina, družba. 1976 (z bibl. na str. 409–13); nekaj objav je tudi v inozem. tisku.

T-eva je nosilka spomenice 1941; ima več visokih odlikovanj: 1945 in 1946 red bratstva in enotnosti I.; 1947 red za hrabrost; 1951 red nar. osvoboditve; 1952 red zaslug za narod I.; 1953 red nar. heroja; 1961 red republike z zlatim vencem; 1973 priznanje OF; 1947 poljski krzyż partyzanski; 1965 mehiško odlikovanje el grado de Banda de Primera classe; 1965 Medaglia delle Brigate Garibaldi; 1970 spominska medalja ob 100-letnici Leninovega r. - Prim.: osebni podatki; arhiv CK ZKS in IZDG (Lj.); EJ VIII, 354 (s sliko); izv. II. drž. real. gimn. Lj. 1923–31; SBibl 1945–; LdP 1945, št. 169; SPor 1946, št. 244, 246; Ko je ko. 1957, 731–2; Zbornik nar. heroja Jsle. 1957, 810–11 (s sliko); Ljubljana v ilegali. I/1959, 11/1961, III/1967 (kazala); United Nations. 24. April 1963 (Press service, Off. of Public Inform.) New York, Presse Release b 10/212, 24; Fotogr. dokumenti o boju KPS. 1/2. 1965,163, 353 (sliki); Vojna enc. X (1967), 99–100 (s sliko); Ko je ko u Jsli. Bgd 1970, 1087; NŽ 1973, št. 7/8, 5 (s sliko); Delo 1973, št. 172 (s sliko); 1974, št. 119 (s sliko); PDk 1973, št. 152 (s sliko); Slovenija paralele 1973, št. 22, 82–3; Sedem dni 1974, št. 42 (s sliko). Nedog

Nedog, Alenka: Tomšič, Vida (1913–1998). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi712560/#slovenski-biografski-leksikon (16. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine