Slovenski biografski leksikon

Tomažič (Tomasi) Pino (Josip, Pinko), narodni heroj, r. 20. marca 1915 v Trstu gostilničarju Josipu in Emi r. Colja, ustreljen 15. dec. 1941 na Opčinah pri Trstu. Obiskoval je slov. osn. CM šolo pri sv. Jakobu v Trstu, tu tudi ital. srednjo in trg. šolo, 1933 mat.; študiral je na ekonomskem oddelku tržaške univ. (1934–1935, 1938–40) in na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zgbu (1935–6). V zgodnji mladosti se je T. v odporu do fašistič. raznarodovanja slov. manjšine v Jul. krajini povezal s slov. ileg. nar. revol. organ. Ferd. Bidovca in Fr. Marušiča, sodeloval zlasti pri ileg. kult.-prosv. dejavnosti slov. mladine v Trstu in na Krasu. Prirojen socialni čut in študij polit. literature je T-a privedel v stik s komunisti, spomladi 1931 je bil sprejet v mladin. KPI; ker je razpečaval komunist. letake po Trstu, je bil 1932 aretiran, a po 10 dneh zaradi mladoletn. izpuščen; maja i.l. ponovno zaprt ter kaznovan z 2-letnim polic. nadzorstvom. - Do 1935 je T. v tržaški KP delal kot organizator mladine in razpečevalec lista Delo, v ta namen se je udeleževal kulturnih prireditev slov. mladine; da bi se izognil mobilizaciji za Etiopijo, je sept. 1935 emigriral v Jslo, v Zgbu deloval v slov. levič. akad. društvu Triglav, med počitnicami v Mrbu pa v društvu primor. emigrantov Nanos. Ob tekstilni stavki sept. 1936 je zbiral hrano za stavkajoče med mrb okoliškimi kmeti; jan. 1937 aretiran in izgnan iz Jsle, je odšel ileg. v Avstrijo, da bi se pridružil mednar. brigadam v španski drž. vojni. Avstr. oblasti T-u niso dovolile prestopiti meje, zato se je vrnil marca v Trst, bil ponovno zaprt, po 2 tednih izpuščen. Spet se je povezal s primor. komunisti, sodeloval pri ustanavljanju ljud. fronte na temelju stališč KPI, KPJ in KP Avstrije o slov. nar. vprašanju. Jesen 1937—dec. 1938 je služil voj. rok v Pisi, se nato vrnil v Trst, postal član pokrajin. vodstva KPI za Julij. krajino in se posvetil reorganizaciji partije na Tržaškem, ki je bila razbita na izolirane skupine. Z Alojz. Budino sta spet začela izdajati in širiti ileg. list Delo, zanj je T. napisal večino sestavkov in ga urejal do spomladi 1940. Poleti 1939 se je povezal z narod. revolucionarji na Pivškem, dobil od njih večjo količino orožja in nameraval sprožiti vstajo na Primor. v trenutku, ko bo Italija napadla Jslo. Sestavil je akcijski program za primor. komuniste, v njem predvideval osvoboditev Jul. krajine in združitev vseh delov slov. ozemlja v sovjetsko republiko Sjo, združitev vseh zatiranih naprednih Slov. v Jul. krajini v enotno protifašist. fronto ter sodelovanje z ital. protifaš. Objavljal je članke v mladin. ileg. listih Iskra, Plamen (psevd. Kraševec), kjer je narodnjaško in klerikalno mladino preusmerjal in pridobival za komunizem. Jun. 1940 hkrati s 300 drugimi aretiran, 15 mesecev zaprt v ječah Coroneo v Trstu, tu še deloval polit. med sojetniki; 2. dec. so T-a postavili še z 59 Slovenci pred sodišče in po 14 dneh z drugimi osmimi obsodili na smrt. Ustreljen na strelišču na Opčinah (z njim še S. Kos, I. Vadnjal, I. Ivančič in V. Bobek), je bil skrivaj pokopan v Villorbi pri Trevisu in šele po vojni prenesen v Trst. -Prim.: fasc. 1019 (ital. fond) in zbirka Razno v arhivu IZDG, Lj.; Arhiv CK ZKS (neurejeni fond t. p., zbirka spominov) Lj.; Trieste nella lotta per la democrazia. Trst 1945, 37–40; F. Tončič, PDk 1945, št. 142–58; A. Dujc in S. Colja, LdP 1949, št. 304; Ljudski tednik (Trst) 1949, št. 196–7; Nova Gorica (Postojna) 1949, št. 51 (s sliko); Borec 1950, št. 1, 1–2; Mladina 1950, št. 15; M. Samsa, PDk 1950, št. 280–6; 1951, št. 297; Jadran. kol 1951, 47–50 (s sliko); Borec 1956, št. 10, 373; J. K(ramar), SPor 1956, št. 294; Zbornik nar. heroja Jsle. 1957, 806 (s sliko); F. Saje, Pisma na smrt obsojenih. 1958, 226, 317; M. Kacin, Priročnik za mlade aktiviste. 1959, 487, 488; V. Vremec, Slov. Jadran 1959, št. 49, 50; Delo (Trst) 1960, št. 3 (s sliko); M. Kacin, Prispevki za zgod. del. gibanja 1960, št. 2, 126–36 (s sliko); PDk 1961, št. 297 (s sliko); V. Vremec, ib. 1963, št. 286–96 (s sliko); 1975, št. 64 (s sliko); 1978, št. 194, 226–8; A. M. Kapelj, Pino Tomažič. Trst 1964 (z dokumenti in slikami); A. Bressan in L. Giuricin, Fratelli nel sangue. Rijeka 1964, 70–2; Fotogr. dokumenti o boju KPS. 1966, I/2 (imen. kazalo); Iz knjige AULA IV, Trst 1970; T. Abram, Zaliv 1971, 295–303; J. Kramar, Obala 1971, št. 12, 15–23; L. Čermelj, Med prvim in drugim tržaš. procesom. 1972, 59, 143, 145, 151–2, 159, 163–4, 166–8, 170–1, 227; TV-15 1975, št. 15 (s sliko); M. Kacin-Wohinz, Borec 1971, 721–39; ista, Quaderni (Pulj) 1972, 383–463; ista, Zbornik ob 40-l. ustan. kongresa KPS. 1977, 135–154. - Slika: doprsni kip Atilija Kralja pred osn. šolo v Trebčah pri Trstu (bron, 1978), gl. VMrb 1978, št. 278. Kn.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Tomažič, Pino (1915–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi705375/#slovenski-biografski-leksikon (14. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine