Slovenski biografski leksikon

Tomažič (Tomasi) Pino (Josip, Pinko), narodni heroj, r. 20. marca 1915 v Trstu gostilničarju Josipu in Emi r. Colja, ustreljen 15. dec. 1941 na Opčinah pri Trstu. Obiskoval je slov. osn. CM šolo pri sv. Jakobu v Trstu, tu tudi ital. srednjo in trg. šolo, 1933 mat.; študiral je na ekonomskem oddelku tržaške univ. (1934–1935, 1938–40) in na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zgbu (1935–6). V zgodnji mladosti se je T. v odporu do fašistič. raznarodovanja slov. manjšine v Jul. krajini povezal s slov. ileg. nar. revol. organ. Ferd. Bidovca in Fr. Marušiča, sodeloval zlasti pri ileg. kult.-prosv. dejavnosti slov. mladine v Trstu in na Krasu. Prirojen socialni čut in študij polit. literature je T-a privedel v stik s komunisti, spomladi 1931 je bil sprejet v mladin. KPI; ker je razpečaval komunist. letake po Trstu, je bil 1932 aretiran, a po 10 dneh zaradi mladoletn. izpuščen; maja i.l. ponovno zaprt ter kaznovan z 2-letnim polic. nadzorstvom. - Do 1935 je T. v tržaški KP delal kot organizator mladine in razpečevalec lista Delo, v ta namen se je udeleževal kulturnih prireditev slov. mladine; da bi se izognil mobilizaciji za Etiopijo, je sept. 1935 emigriral v Jslo, v Zgbu deloval v slov. levič. akad. društvu Triglav, med počitnicami v Mrbu pa v društvu primor. emigrantov Nanos. Ob tekstilni stavki sept. 1936 je zbiral hrano za stavkajoče med mrb okoliškimi kmeti; jan. 1937 aretiran in izgnan iz Jsle, je odšel ileg. v Avstrijo, da bi se pridružil mednar. brigadam v španski drž. vojni. Avstr. oblasti T-u niso dovolile prestopiti meje, zato se je vrnil marca v Trst, bil ponovno zaprt, po 2 tednih izpuščen. Spet se je povezal s primor. komunisti, sodeloval pri ustanavljanju ljud. fronte na temelju stališč KPI, KPJ in KP Avstrije o slov. nar. vprašanju. Jesen 1937—dec. 1938 je služil voj. rok v Pisi, se nato vrnil v Trst, postal član pokrajin. vodstva KPI za Julij. krajino in se posvetil reorganizaciji partije na Tržaškem, ki je bila razbita na izolirane skupine. Z Alojz. Budino sta spet začela izdajati in širiti ileg. list Delo, zanj je T. napisal večino sestavkov in ga urejal do spomladi 1940. Poleti 1939 se je povezal z narod. revolucionarji na Pivškem, dobil od njih večjo količino orožja in nameraval sprožiti vstajo na Primor. v trenutku, ko bo Italija napadla Jslo. Sestavil je akcijski program za primor. komuniste, v njem predvideval osvoboditev Jul. krajine in združitev vseh delov slov. ozemlja v sovjetsko republiko Sjo, združitev vseh zatiranih naprednih Slov. v Jul. krajini v enotno protifašist. fronto ter sodelovanje z ital. protifaš. Objavljal je članke v mladin. ileg. listih Iskra, Plamen (psevd. Kraševec), kjer je narodnjaško in klerikalno mladino preusmerjal in pridobival za komunizem. Jun. 1940 hkrati s 300 drugimi aretiran, 15 mesecev zaprt v ječah Coroneo v Trstu, tu še deloval polit. med sojetniki; 2. dec. so T-a postavili še z 59 Slovenci pred sodišče in po 14 dneh z drugimi osmimi obsodili na smrt. Ustreljen na strelišču na Opčinah (z njim še S. Kos, I. Vadnjal, I. Ivančič in V. Bobek), je bil skrivaj pokopan v Villorbi pri Trevisu in šele po vojni prenesen v Trst. -Prim.: fasc. 1019 (ital. fond) in zbirka Razno v arhivu IZDG, Lj.; Arhiv CK ZKS (neurejeni fond t. p., zbirka spominov) Lj.; Trieste nella lotta per la democrazia. Trst 1945, 37–40; F. Tončič, PDk 1945, št. 142–58; A. Dujc in S. Colja, LdP 1949, št. 304; Ljudski tednik (Trst) 1949, št. 196–7; Nova Gorica (Postojna) 1949, št. 51 (s sliko); Borec 1950, št. 1, 1–2; Mladina 1950, št. 15; M. Samsa, PDk 1950, št. 280–6; 1951, št. 297; Jadran. kol 1951, 47–50 (s sliko); Borec 1956, št. 10, 373; J. K(ramar), SPor 1956, št. 294; Zbornik nar. heroja Jsle. 1957, 806 (s sliko); F. Saje, Pisma na smrt obsojenih. 1958, 226, 317; M. Kacin, Priročnik za mlade aktiviste. 1959, 487, 488; V. Vremec, Slov. Jadran 1959, št. 49, 50; Delo (Trst) 1960, št. 3 (s sliko); M. Kacin, Prispevki za zgod. del. gibanja 1960, št. 2, 126–36 (s sliko); PDk 1961, št. 297 (s sliko); V. Vremec, ib. 1963, št. 286–96 (s sliko); 1975, št. 64 (s sliko); 1978, št. 194, 226–8; A. M. Kapelj, Pino Tomažič. Trst 1964 (z dokumenti in slikami); A. Bressan in L. Giuricin, Fratelli nel sangue. Rijeka 1964, 70–2; Fotogr. dokumenti o boju KPS. 1966, I/2 (imen. kazalo); Iz knjige AULA IV, Trst 1970; T. Abram, Zaliv 1971, 295–303; J. Kramar, Obala 1971, št. 12, 15–23; L. Čermelj, Med prvim in drugim tržaš. procesom. 1972, 59, 143, 145, 151–2, 159, 163–4, 166–8, 170–1, 227; TV-15 1975, št. 15 (s sliko); M. Kacin-Wohinz, Borec 1971, 721–39; ista, Quaderni (Pulj) 1972, 383–463; ista, Zbornik ob 40-l. ustan. kongresa KPS. 1977, 135–154. - Slika: doprsni kip Atilija Kralja pred osn. šolo v Trebčah pri Trstu (bron, 1978), gl. VMrb 1978, št. 278. Kn.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Tomažič, Pino (1915–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi705375/#slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TOMAŽIČ (TOMASI) Pino (Josip, Pinko), študent, polit. delavec, narodni heroj, r. 20. mar. 1915 v Trstu, u. 15. dec. 1941 na Opčinah. Oče Josip, gostilničar, mati Ema Colja. Obiskoval je slov. Ciril-Metodovo osn. š. pri Sv. Jakobu v Trstu, nato it. sred. trg. š. v Trstu in diplomiral jul. 1934. Isto leto se je vpisal na Ekon.-trgov. fak. v Trstu in ponovno v letih 1938–40, vmes je obiskoval (1935–36) Visoko ekon.-trg. š. v Zgbu. Doraščajoč v narodno zavedni družini in v sorodstvu s Ferdom Bidovcem, je bil T. najprej povezan z narodnjaškim gibanjem, na sred. š. pa je prišel v stik s komunisti (A. Budin, M. Kozman) in bil 15. dec. 1931 sprejet skupaj s Cirilom Martelancem in Elizabeto Zafred v Zvezo komun. mladine It. Trojka je bila zadolžena za pridobivanje slov. mladine in za prevajanje it. komun. liter. v slov. Ob odkritju trž. komun. mladinske organizacije je bil 7. jan. 1932 prijet in po desetih dneh zaradi mladoletnosti izpuščen. Ponovno je bil aretiran 1. maja zavoljo širjenja komun. letakov na š. in kaznovan z opominom. 1934 je bil sprejet v KPI in je do avg. 1935 deloval v trž. komun. organizaciji, posvečal se je zlasti organiziranju na slov. podeželju in širjenju časopisa Delo. Udeleževal se je ileg. kult. prireditev trž. narodnjaške mladine. Sept. 1935 je ilegalno odšel čez mejo v Jslo, da se je izognil mobilizaciji za vojno v Etiopiji. Med šolanjem v Zgbu je sodeloval v slov. levičarskem akad. klubu Triglav in v emigrantskem društvu Istra, v Mrbu je bil vključen v emigrantsko društvo Nanos in v njem zastopal levičarska stališča. V teh društvih je tudi predaval. Med veliko tekstilno stavko sept. 1936 je organiziral prehrano za stavkujoče delavce v Mrbu. Jan. 1937 ga je jsl. policija zaradi polit. delovanja aretirala in izgnala iz Jsle. Odšel je v Avstrijo in se od tu poskušal pridružiti internacionalnim brigadam v španski državljanski vojni, a ga je avstr. policija prijela na švicarski meji ter ga 17. febr. 1937 na Brennerju izročila it. policiji. Po dveh tednih zapora v Trstu je bil izpuščen. Ponovno se je povezal s primor. komunisti ter delal zlasti za ustvarjanje ljudske fronte na temelju stališč tristrankarske izjave komun. strank Jsle, It. in Avstrije o rešitvi slov. narodnega vprašanja po načelu samoodločbe. - Od jul. 1937 do okt. 1938 je T. služil vojaški rok v 22. pehotnem polku v Pisi, kjer je bil pod polic. nadzorstvom. Po vrnitvi v Trst je postal član pokraj. vodstva KPI za JK skupno z A. Budinom. Posvetil se je ileg. organiziranju komun. stranke med Slov. na Tržaškem, na Krasu, v Vipavski dolini in Brkinih. Z Budinom sta ponovno začela izdajati časopis Delo, za katerega je večino člankov napisal T. Tiskali so ga od začetka 1939 v Žekancu pri Zgoniku, nato do aretacij spomladi 1940 v Vremah pri Divači. Poleti 1939 se je T. povezal z vodstvom narodnorevoluc. organizacije TIGR (D. Zelen) v Lj. ter od skupin na Pivškem dobil večjo količino orožja in razstreliva, s katerim so slov. komun. nameravali sprožiti vstajo na Prim. v trenutku predvidenega it. napada na Jslo. Na osnovi komun. načela o slov. narodnem vprašanju in o ljudski fronti je T. pripravil akcijski program, ki so ga sprejeli primorski komun. na konferencah febr. 1940 v Dolu pri Repentabru in apr. 1940 pri Briščikih. Program, ki je znan le po ustnih virih, je vseboval načela: »Odločen in nepretrgan boj proti faš. do osvoboditve in združitve Trsta, Primorja in ostalih delov slov. ozemlja v sovjetsko republiko Slovenijo; združitev vseh naprednih sil delavskega razreda v en sam blok; sodelovanje najširših slov. delovnih množic z it. proletariatom in izvajanje temeljite propagande z besedo in tiskom.« Program je Trstu priznaval it. večino, vendar ga je iz geograf. in gosp. razlogov prisojal Sji, It. pa je jamčil najširšo avtonomijo. Na liniji protifaš. ljudske fronte je T. v letih 1938–40 delal zlasti med slov. mladino v Trstu in na podeželju ter pri njenih kult. prireditvah. Bil je pobudnik ileg. mladinske revije Plamen v njeni edini številki, v časopisu Iskra pa je objavljal članke (identificirani spisi s podp. Kraševec so: Mladina, Kaj hoče mladina, Hlapec). V vrstah narodnjaške in krščanskosocialne mladine je ustanavljal skupine simpatizerjev komunizma in sprejemal v članstvo KPI. 2. jun. 1940 je policija T. aretirala v verigi aretacij okrog tristo Slovencev. Preiskovalni zapor, ki je trajal 15 mesecev, je T. prestajal v ječi v Coroneu v Trstu. 2. dec. 1941 je bil z 59 soobtoženci postavljen pred Posebno sodišče za zaščito države, ki je v drugo sodilo na procesu v Trstu. Pred sodiščem je odkrito izpovedal svoje komun. nazore in zagovarjal program o združitvi Slov. v sovjetsko republiko Sjo. Obsojen je bil na smrt in 15. dec. s štirimi soobsojenci ustreljen na strelišču pri Opčinah. Pred smrtjo je napisal poslovilna pisma staršem, zaročenki in tovarišem-komunistom, v zadnjem je izrazil vero v zmago komun. in ustanovitev sovjetske republike, za kar je bil pripravljen darovati svoje življenje. Trupla ustreljenih so skrivaj pokopali v Villorbi pri Trevisu, po vojni so T-eve posmrtne ostanke pokopali na trž. pokopališče. 1949 je predsedstvo narodne skupščine FLRJ T. proglasilo za narodnega heroja. Po njem se imenujejo mnoge javne ustanove in društva, v Trebčah in v Kopru sta mu postavljena spomenika.

Prim.: Dokumenti v Archivio centrale dello Stato Rim - CPC; v arh. INZ v Lj. in CK ZKS ter spom. gradivo; referati z okrogle mize o Tomažiču, Koper 8. dec. 1981, muzej Koper, (rkp.); Pisma na smrt obsojenih, Lj. 1958, 226, 317; F. Tončič, Celica 41, PDk 1955, št. 142–158; LdTd 1949, št. 196–197; Borec 1950, 1–2; M. Samsa, PDk 1950, št. 280; Zbornik narodnih heroja Jugoslavije, Bgd 1957, 1975, 1982 s sl.; V. Vremec, SlovJ 1959, št. 49–50; M.K.-W., Tržaška mladina v NOB, PZDG 1960, 2, 126–36 s sl.; V. Vremec, PDk 1963, št. 295–96; Isti, Uprli so se fašizmu, PDk 3.-22. dec. 1971; Isti, Življenje in smrt slov. komunista Pina Tomažiča, Delo(Trst) 9. dec. 1964; A. M. Kapelj, Pino Tomažič, Trst 1964, z dok. in sl.; Zbornik fotografij iz del. gib. in KPS, Lj. 1965, I, 2, pass.; J. Kramar, Pinko Tomažič, Ob 1971, št. 12, str. 15–23; B. Kovačič, PDk nov. 1971; EJ 8, 1971, 350 s sl.; M.K.-Wohinz, Ob tridesetletnici drugega trž. procesa, Borec 1971, 721–39; Ista, Appunti sul movimento antifascista sloveno della Venezia Giulia, Quaderni, II/1972, pass, z dok. in sl.; SBL IV, 107–08; M. Pahor, II. trž. proces, Komunist, Lj. 1981, pass.; J. Pirjevec, La fase finale della violenza fascista, Qualestoria 1982, 2, 75–95; Enciclopedia dell'antifascisimo e della Resistenza, 7, Milano 1985; B. Marušič, Z zlatimi črkami, Trst 1987, 298–300 s sl.; V. Vremec, Pinko Tomažič in drugi trž. proces, Koper 1989, pass. s sl.

M. K.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Tomažič, Pino (1915–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi705375/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine