Novi Slovenski biografski leksikon
BIDOVEC, Ferdo, antifašist (r. 4. 2. 1908, Trst, Italija; u. 6. 9. 1930, Bazovica, pokopan na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu). Oče Ivan, trgovec, mati Antonia, r. Vianello, trgovka.
Osnovno šolo je obiskoval v Žirovnici, Ljubljani in Trstu, kjer je 1923 končal tudi dveletni trgovski tečaj. Deloval je v slovenskem mladinskem prosvetnem in športnem gibanju v Trstu (Dijaški krožek Nicolò Tommaseo). S Franom Marušičem je prirejal izlete za mlade, ki so imeli na Primorskem v času naraščajočega fašističnega nacionalističnega pritiska močno narodnoobrambno vsebino. Po fašistični ukinitvi slovenskih društev 1927 je deloval v ilegali, v organizaciji Borba, ki je bila tega leta ustanovljena v Trstu. Po odsluženem vojaškem roku 1929 je postal član vodilnega odbora Borbe, katere temeljni cilj je bil boj proti fašizmu in za priključitev Primorske Jugoslaviji. Organizirali so vrsto antifašističnih akcij, v najodmevnejši – napadu na Slovencem sovražen časopis Il popolo di Trieste je umrl njegov urednik (1930), kar je sprožilo široko preiskavo, v kateri so bili aretirani vidnejši člani organizacije Borba. Bidovec je bil zaprt v Rimu, nato so ga s soobtoženci pripeljali v Trst. Na Posebnem sodišču je bil na prvem tržaškem procesu (septembra 1930) s soobtoženimi Franom Marušičem, Zvonimirjem Milošem in Alojzem Valenčičem, obsojen na smrt z ustrelitvijo. Ustreljeni so bili na strelišču pri Bazovici.
Ob petdesetletnici priključitve Primorske Sloveniji je 1997 (za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja) skupaj z drugimi slovenskimi protifašisti v Italiji posmrtno prejel zlati častni znak svobode RS. Po njem so poimenovane ulice v Kopru, Izoli, Piranu in Novi Gorici.
Viri in literatura
- PSBL.
- Lavo Čermelj: Istra in Slovensko Primorje med obema vojnama, Slovensko Primorje in Istra, Beograd, 1953, 127–159.
- Lavo Čermelj: Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama, Ljubljana, 1965.
- Lavo Čermelj: Spomini na moja tržaška leta, Ljubljana, 1969.
- Jože Pirjevec: Bazovica, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 21, 1981, št. 1–2, 157–166.
- Vekoslav Španger: Bazoviški spomenik, Trst, ²1986.
- Drago Žerjal: Spomini in razlage : o protifašističnem boju primorske mladine med obema vojnama, Trst, 1990.
- Dorče Sardoč: Tigrova sled : pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom, Gorica, ²1998.
- Milica Kacin Wohinz, Marta Verginella: Primorski upor fašizmu 1920–1941, Ljubljana, 2008 (z obširnim seznamom literature).
- Po domovih kraških vasi so zagorele svečke, Trst, 2010.
- Urad predsednika Republike Slovenije, marec 2015.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine