Slovenski biografski leksikon

Šavli Ivan, literarni zgodovinar, prevajalec, r. 6. maja 1907 v Selih pri Podmelcu kmetu Antonu in Katarini r. Serjun, živi v Trstu. Obiskoval je osn. šolo 1918–20 v begun. taborišču Strnišče pri Ptuju, v Lj. klas. gimn. 1920–30 ter vmes opravil vojaščino, študiral romanistiko 1930–4. Služboval je tu (bednostni fond) na III. drž. gimn. 1934, v Nikšiću 1935–9, Ptuju 1939–41, v Lj. honorarno na Trg. akad. 1944–5, v Trstu na slov. nižji sred. šoli od 1946. L. 1948 je bil upravnik Nar. in študij. knjižnice v Trstu, 1961 dobil nostrifikacijo na univ. v Rimu. — Izdal je: Slov. slovnica z berili za tečaje in samouke. Trst 1947, 91 str. (anonimno). Objavil je mdr, članke, obravnavajoč: biografije: M. Bartol-Nadliškova (PDk 1967, št. 36), Jaka čop (PV 1962, 269–70), Fr. S. Finžgar (Gospodarstvo 1962, št. 414), Fr. Kadilnik (PV 1956, 311–7), Mar. Mijot (PDk 1962, št. 287), dr. Tičar (PV 1957, 221–2); lit. zgod.: Morje v Prešernovih pesmih (Izv. slov. šol, Trst 1952); O Danteju v slov. prevodih (Gospodarstvo 1962, št. 405), Prvi slov. časnik (Jadr. kol. 1957, 81), Slovstv. obletnice (ib., 82–7), Okrogle obletnice (ib., 1967, 105–7), Zanimanje za jslo knjiž. v Italiji (Gospodarstvo 1962, št. 407); jezik (PDk 1952, št. 17; Razgl 1955, 100–5; Gospodarstvo 1962, št. 411); gledališče (ib., št. 408, 409, 413, 428; PDk 1958, št. 151, 289; 1959, št. 35, 44); šol. vprašanja (PDk 1951, št. 90, 152, 163, 165; Jadr. kol. 1955, 87–9); planine (PV 1951, 371–4; 1955, 236–43; 1957, 445–7; 1959, 174–6). — Prevedel je: Giono Jean, Hrib. 1944; Ant. Fr. Prévost, Manon Lescaut. 1944. PDk 1959/60, št. 290 — št. 18, ponat. 1966; Georges Simenon, Maigret in njegov mrtvec (PDk 1957, št. 92–133, anonimno); J. P. Stahl, Maruška (ib. 1958, št. 249–81); André Gillois, Posebna izdaja. (ib. 1959, št. 4–36); Joža Horvat, Maček pod šlemom (ib. 1964, št. 52–142); Giacomo Debenedetti, Pogon v getu (ib. 1960, št. 26–34, anonimno); Branko Gavella, Igralec in njeg. umetnost (GL Celje 1953, 61–4); Nikola Manzari, Mrtvi ne plačujejo davka. Odlomek iz prve slike (GL SNG STO 1953, 30–3); ocenil: Gabrielle Colette, Gigi (PDk 1958, št. 282), Bruno Meriggi, Storia della lett. slovena (ib. 1961, št. 180), Dva naša vzgojna časopisa (Gospodarstvo 1962, št. 420), Čitanka Moje obzorje; SDL (ib., št. 431). Z drugih področij je napisal mdr.: Potovanje na Luno (PDk 1958, št. 71), Slika okamenele Istre (Gospodarstvo 1962, št. 407). — Prim.: osebni podatki; SDL II, 151; Anton Blažej, PV 1950, 114–5 (s sliko); PDk 1967, št. 107 (s sliko). *

Uredništvo: Šavli, Ivan (1907–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi641673/#slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

ŠAVLI Ivan, šolnik, lit. zgodovinar in prevajalec, r. 6. maja 1907 na Selih nad Podmelcem (Tolmin), u. 13. febr. 1976 v Trstu. Oče Anton, kmet, mati Katarina Serjun. Dva razr. osn. š. je dovršil v Lojah, nato so otroke zaradi bližine bojišča prepeljali v Djakovo (Hrv.), od tod v begunsko taborišče v Strnišče pri Ptuju. V Lj. je dovršil klas. gimn. (1930) in romanistiko (1934), vmes je odslužil vojaški rok, nato je bil štipendist franc. vlade na Sorboni (od 1. nov. 1934 do 8. maja 1935). Poučeval je na klas. gimn. v Nikšiću v Črni gori (1935–39) in na realni gimn. v Ptuju (1939–41). Pred Nemci se je umaknil v Lj. in bil dve leti brezposeln, od dec. 1943 do konca vojne je bil honorarno nastavljen na Trg. akad. Dne 22. nov. 1945 so ga poslali k PNOO v Trst, kjer je imel referat za sred. Šole. 26. mar. 1946 je nastopil službo na drž. nižji sred. š. I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in tu ostal do predčasne upokojitve zaradi bolezni 1971. V Trstu je bil suplent, čeprav je napravil že 1939 prof. izpit v Lj. in ponovil diplomo v Rimu (1961). Bil je široko razgledan in izobražen, rojen šolnik. V dijakih je znal zbuditi zanimanje za branje in ljubezen do lepe slovenščine. 1948 je bil upravnik NŠKT in ji pomagal postavljati temelje. Napisal je Slovensko slovnico z berili za tečaje in samouke (Trst 1947, anonimno), sodeloval pri Slovenskem berilu za prvi razr. sred. šole (Lj. 1964), sestavil Italijo, turistični vodnik (Lj. 1970). V PDk je predstavil Marijo Mijotovo (1962) in Marico Bartol Nadliškovo (1967), v PV Fr. Kadilnika (1956), dr. Tičarja (1957) in J. Čopa (1962), v Gosp Fr. S. Finžgarja (1962). Večje razprave so: Morje v Prešernovih pesmih (IzvTrst 1951–52), Prvi slov. časnik (JKol 1957), O Danteju v slov. prevodih in Zanimanje za jslo. knjiž. v It. (Gosp 1962). V JKol je poročal o raznih obletnicah, pisal o jeziku, gledališču, šol. vprašanjih in planinah. Bogat je njegov prevajalski delež. Med vojno je prevedel Jeana Giona Hrib in Človeka iz Beaumugnesa ter A. Prévosta Manon Lescaut(Lj. 1944, ponat. 1966). V PDk so izšli kot podlistki: L. Madison, Suez (1957); J. P. Stahl, Maruška (1958); André Gillois, Posebna izdaja (1959); A. Prévost, Manon Lescaut (1959/60); G. Debenedetti, Pogon v getu (1960); J. Horvat, Maček pod šlemom (1964); prvi je v PDk seznanil Slov. s slavnim Simeonovim komisarjem Maigretom: Maigret in njegov mrtvec (1957); Pretresljive zgodbe (1962). Za SSG v Trstu je prevedel deset iger: P. Budak, Metež (1952); N. Marzari, Mrtvi ne plačujejo davkov (1953); U. Betti, Zločin na Kozjem otoku (1954); L. Pirandello, Henrik IV. (1956); R. Lelli, Na nočnih poteh (1957); I. A. Krilov, Nauk hčeram (upriz. Igralska šola 1957); M. Pagnolo, Topaze (1958); Eric Godal-Chr. Grautoff, Nimfa iz centralnega parka (1960); D. Foà: Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda (1964); Jean Bernard-Luc, Filemonov kompleks (niso upriz). Za RAITrstA je prevedel 34 iger iz franc., nem., angl., srbohrv. idr. (Glej Moder, SLNP).

Prim.: Podatki vdove Zite; IzvTrst 1947/48 - 1971/ 72; Arh. RAITrstA; A. Blažej, I. Š., PV 1950, 114–15 s sl.; SDL II, 151; SGL III, 686; SBL III, 588–89; 20 let Radijskega odra, Trst 1966, na več mestih; Prof. I. Š. petdesetletnik, PDk 5. maja 1957; Prof. I. Š. 60-letnik, PDk 7. maja 1967 s sl.; D. Cupin, Zgodba mojega profesorja, Dan I, Trst 1971, št. 4–5 s sl.; j. k. (=Koren), Umrl je zaslužni prof. I. Š., PDk 14. febr. 1976 s sl.; M. Jevnikar, Prof. I. Š. v slovo, LitV XXVII, 1975/76, 124–25 s sl.; Isti, I. Š., KolGMD 1977, 63–64; And. Arko, I. Š., Delo 24. febr. 1976 s sl.; Moder, SLNP 295–96.

Jem.

Jevnikar, Martin: Šavli, Ivan (1907–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi641673/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine