Slovenski biografski leksikon

Szombathy Josef, antropolog, arheolog — prazgodovinar, na Dunaju r. 11. jun. 1853 Josefu z Madž. ter Juliani r. Rubner iz Oberdrauburga (Kor.) in u. 9. nov. 1943. Na Dunaju je obiskoval 1863–70 realko (Wieden), po enoletn. voj. prostovoljstvu 1870–1 študiral 1871–4 kemijo, geolog. na Politehn. inštitutu (TVŠ) pri prof. F. v. Hochstetterju, od 1875 kot asistent le-tega pa še do 1878 paleontolog. in anatomijo na univ. L. 1878 je postal asistent Dvor. mineral. kabineta (od 1879 del Naravosl. muzeja), tu 1882 vodja novo ustanovljene antropološko-prazgodovin. zbirke (le-ta in Etnografska se loči od Antropološko-etnograf. oddelka), 1886 kustos drugega, 1897 prvega razreda, 1906 vlad. svet., ob upok. 1916 dvor. svetnik; zbirko je vodil do 1918; sourejeval je Mitt. d. Anthrop. Ges. 1883–6, 1894–901, 1910–20.

Kot vodja Antropol.-prazgod. zbirke, član Antropol. društva in Prazgod. komisije pri dunaj. AZ je S. bistveno posegel v prazgod. raziskavanje na njemu odlično znanih slov. tleh; tu imel povsod zaupnike (najvažnejša: J. Pečnik, SBL II, 276; Ign. Kušljan), kontroliral njihovo delo. Sam je izkopaval: 1883 Vače; 1885 Šmihel pri Postojni; 1886 Most na Soči (Sv. Lucija); 1887 Idrija ob Bači, Podzemelj, Most na Soči; 1888 Podzemelj; 1889 Stara vas pri Vidmu, Most na Soči; 1891 Otok, Podzemelj; 1893–4 Magdalenska gora; 1898 Bela Cerkev, Toplice; 1901 Šempeter pri Nov. mestu, Kranj (langobard. nekropola); 1905 manjše izkopavanje v Kaplji vasi; kontroliral Kušljanova izkopavanja v Mihovem 1899 in 1902; v Zagorici pri Čatežu, v Nov. mestu 1902; topografsko ogledal gomile pri Sevnici in Mokronogu 1904; Bohinj 1906.

Tudi njegovo objavljeno znanstv. delo od 1879 spremlja prazgod. slov. tal v: Denkschriften d. mat.-naturwiss. Cl. d. k. Akad. d. Wiss., 42, 1879, 45 sl. (D. Skelette aus d. Gräbern von Roje bei Morautsch); Mitt. d. Anthrop Ges. 1882–900, mdr.: Bemerkungen ü. d. Classifizierung d. präh. Funde in d. Ostalpen (1885, 102 sl.); D. Nekropole v. Santa Lucia im Küstenlande (1887, 26 sl.); Funde v. Nassenfuss in Krain (1888, 92 sl.); Neue figural verzierte Gürtelbleche aus Krain (1894, 227 sl.); Mitt. d. Präh. Komm. 1903–13: najvažnejši, odlični objavi o izkopavanjih v Idriji pri Bači (D. Grabfeld z. Idria b. Bača, ib. 1903, 202 sl.) in o zakladnih najdbah v Škocjanu (Altertumsfunde aus Höhlen b. St. Kanzian, ib. 1913, 127 sl.). — Poleg Sje obravnava v okr. 150 razpravah in člankih tudi prazgod. in antropologijo drugih dežel (Urgesch. Forschungen in d. Umgegend von Wies in Mittel-Steiermark, Mitt. d. Anthrop. Ges. 1885, 117 sl.; 1888, 77 sl.; 1890, 170 sl.); D. Tumuli v. Feichtenboden bei Fischau (ib. 1924, 163 sl.); D. Tumuli v. Gemeinlebarn (Mitt. d. Präh. Komm. 1903, 49 sl., z Dungelom); Ein Tumulus bei Langenlebarn (ib., 79 sl.). — V samostojni knjigi je obravnaval bronastodobno in halštatsko nekropolo Gemeinlebarn (Präh. Flachgräber bei Gemeinlebarn. Röm.-german. Forsch. 3, 1929).

S. je bil v tedaj porajajoči se prazgod. disciplini vodilni, odlični predstavnik prve, po metodi pozitivistične generacije prahistorikov, izhajajoče iz naravosl. ved, ki je bistveno pomnožila gradivo svoje stroke (zbirka v Naravosl. muzeju se je pod S-jem od 7000 pomnožila na 53 000 kosov, na njej močno sloni današnje poznanje prazgod. Sred. Evrope). Znal je odlično izkoristiti svojo moč v organizatoričnem in izkopavalnem delu, pa tudi novi dotok gradiva obvladati, dokumentirati, deloma odlično objaviti; česar, žal, ni objavil, omogočajo uporabljati njeg. skrbni, solidni zapiski. Nedvomno se ima Naravosl. muzej na Dunaju njeg. talentu zahvaliti za ogromno količino izkopanin iz Sje, NM v Lj. pa za izgubo dragocenega gradiva (zanjo ne moremo S-a dolžiti osebno), kajti premoč ted. dunaj. središča v denarnih sredstvih kot v znanstv. potencialu in konceptu je že sama po sebi odločila Dunaju v korist. K. Dežman (SBL I, 131–5) bi bil še lahko uspešna protiutež Dunaju, nikakor pa ne naslednik A. Müllner (ib. II, 163–4). Priznati je tudi treba: na Dunaj došlo gradivo je v veliki meri znanstveno bolj uporabno od tistega, ki je hkrati prišlo v lj. dež. muzej. — Prim.: Blacha-Jungwirth-Kromer, Ann. Naturhistor. Mus. Wien 1966, 451 ss. (zgod. oddelkov); Naturhistorisches Museum in Wien. 1958; I. Pirkovič, Situla 1968, 103 sl.; S. Gabrovec, Varstvo spomenikov 1969, 63 sl. Gbc.

Gabrovec, Stane: Szombathy, Josef (1853–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi636641/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine