Slovenski biografski leksikon

Svetina Mira - Vlasta r. Kogej, posvoj. Tomšič, vdova Kebe, por. Svetina, narodni heroj, r. 15. maja 1915 v Idriji rudarjevi hčeri Mariji Kogej, živi v Lj. Tu se je po končani Drž. učit. šoli (mat. 1936) vpisala na univ., delala v levičar. študent. društvih, zlasti v Domu visokošolk, zunaj pa v Zvezi kmeč. fantov in deklet. Sprejeta v KPS 1939, je postala član KP SKOJ za Sjo, opravljala važne kurir. posle med CK KPS in CK KPJ (v Zgbu) ter okrož. komiteji KPS. Po okupaciji je bila sekretar univ. partij. biroja, hkrati vzdrževala partij. zvezo Lj.—Gorenj.—Štaj. Pozno jeseni 1941 je odšla na Gorenj., nov. postala član novoustanovlj. PK KPS za Gorenj., jun. 1942 bila poslana v Lj. Bila je članica Poverjeništva CK KPS in IOOF za Lj., od konca sept. 1943 pa sekretar tega Poverjeništva; okt. do dec. 1944 na osvobojenem ozemlju instruktor CK KPS in IOOF za Štaj. Po osvoboditvi prvi sekretar MK KPS in MO OF za Lj.; kasneje članica oz. predsednik kontrolne komisije pri CK; kot ljud. poslanec tajnik Ljud. skupščine LRS, oz. predsednik odbora za zdravstvo in soc. polit. Ljud. skupščine LRS. Delala je v raznih republ. odborih družb. organizacij in organih družb. upravljanja, posebno na področju zdravstva in soc. varstva. Zdaj je predsednica GO Rdeč. križa za Sjo, članica ustavnega sodišča SRS. — S. je nosilka spomenice 1941 in visokih odlikovanj, od 27. nov. 1953 nar. heroj. — Prim.: r. matice (ŠkALj); izv. Učitelj. šole v Lj.; Zbornik nar. heroja Jsle. Bgd 1957, 756 (s sliko); Borec 1965, 196–204. M. L.

Luštek, Miroslav: Svetina, Mira (1915–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi635209/#slovenski-biografski-leksikon (27. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

SVETINA Mira - Vlasta, roj. TOMŠIČ, vd.KEBE, por. SVETINA, družbeno-polit. delavka, narodni heroj, r. 15. maja 1915 v Idriji, živi v Lj. Oče Leopold Tomšič, kmečki sin, nižji uslužbenec, kot interniranec v Dachauu u. jun. 1945 še pred povratkom v domovino, mati Marija Kogej, hči rudarja iz Idrije, prodajalka, kasneje gospodinja, u. 1977 v Lj. V Idriji je živela do jeseni 1919. Osn. š. v Polhovem Gradcu in na Vrhniki, gimn. v Lj. Po Državni učiteljski š. 1936 se je 1937 vpisala na U, in sicer na pedag. odd. Filoz. fak. v Lj., kjer je študij zaradi odhoda v ilegalo jun. 1941 tudi končala. Do 1937 je delala v Sokolu, od začetka 1938 pa je aktivno delala v revolucionarnem gibanju, posebej v levičarskih študentskih društvih (Dom visokošolk in Slovenski klub), največ pa v Zvezi kmečkih fantov in deklet. Jun. 1939 je bila sprejeta v KPS. Od 1939–41 je bila članica Pokraj. komiteja SKOJ za Sjo in 1940 članica CK SKOJ. Opravljala je važne kurirske posle med CK KPS v Lj. in CK KPJ ter CK SKOJ v Zgbu. Od avg. do nov. 1941 je bila sekretar univerz. partij. biroja v Lj. in hkrati vzdrževala partij. zvezo Lj.-Gorenjska-Štajerska, potem je postala članica Pokraj. komiteja KPS za Gorenj., dokler se jun. 1942 ni vrnila v Lj. Bila je članica Poverjeništva CK KPS in IOOF za Lj., od sept. 1943 do okt. 1944, po odhodu ostalih članov iz Lj., samostojni poverjenik obeh organov. Okt. 1944 je odšla iz Lj. in do pomladi 1945 ostala kot inštruktor CK KPS pri Pokraj. komiteju KPS za Štajersko. Na zboru odposlancev slov. naroda od 1. do 3. okt. 1943 je bila v odsotnosti izbrana za članico SNAS-a. Od apr. 1945 do 9. maja 1945, ko se je vrnila v osvobojeno Lj., je delala v Bgdu, kjer je organizirala povratek slov. izseljencev. Njeno part. ime je bilo Vlasta, v Lj. najprej tudi Soča, na Gorenjskem Metka, v pismenih stikih z Bazo 20 v času nem. okupacije Lj. tudi Matej in Mohor. - Po osvoboditvi je postala prva sekretarka Mest. komiteja KPS v Lj., hkrati je opravljala tudi dolžnost podpreds. Mest. ljud. odb. Lj. Kasneje je postala vodja odd. za izgradnjo ljud. oblasti pri Predsedstvu vlade Sje. Kot članica CK KPS je bila vodja Uprave za kadre ter članica in kasneje tudi preds. Kontrolne komisije pri CK. Za članico CK KPS je bila izbrana na II., III. in IV. kongresu KPS. Bila je tudi članica Komisije za zgod. pri CK KPS. Do 1963 je bila republ. poslanka (nekaj časa tudi voljeni tajnik Ljud. skupščine LRS) in dve mandatni dobi preds. skupščinskega odb. za zdravstvo in socialno politiko. Od 1963 do 1974 je bila tudi sodnica Ustavnega sodišča SR Sje. Po 1974 je bila dve mandatni obdobji članica in kasneje tudi podpreds. Mest. konference SZDL Lj. in njen delegat v družbenopolit. zboru Skupščine mesta Lj. - Po 1952 se je vključila tudi v delo Glavnega odb. Rdečega križa Sje in bila daljši čas tudi preds. te organizacije. Nato je bila članica slov. delegacije v zveznem odb. RK Jsle. Na tem področju se je ukvarjala predvsem z zdravstveno vzgojnimi in socialnimi vprašanji. Posebej v prvem desetletju delovanja Višje šole za socialne delavce je bila vključena v delo družbenih organov te ustanove. Podobno je bila vključena tudi v delo Republ. odb. oz. konference SZDL Sje na področju zdravstva in socialne politike, družbenega uveljavljanja žensk, razvijanja revolucionarnih tradicij in zgodovinopisja. Občasno je sodelovala tudi v organih zvezne konference SZDL Jsle. Te družbene, prostovoljne dejavnosti je opravljala do 1978, nakar se je angažirala v delo Republ. odb. ZZB NOV Sje. Osem let je bila članica slov. delegacije v zveznem odb. ZZB NOV, članica zveznega predsedstva borčevske organizacije in od 1982 do 1986 tudi preds. Komisije za razvijanje revolucionarnih tradicij pri predsedstvu zveznega odb. ZZB NOV Jsle. Sedaj je med drugim članica predsedstva RO ZZB NOV Sje in preds. časopisnega sveta TV-15 Naš tovariš. Od 1974 je članica Sveta federacije. Občasno se ukvarja tudi s publicistiko in obravnava predvsem tista področja, na katerih je delala, največ pa je prispevkov zgodovinopisnega značaja, vendar brez znanstvenih ambicij. Sodelovala je pri pripravi naslednjih zbornikov: Ljubljana v ilegali, IV. del (DZS, Lj. 1970); Junaška Ljubljana, II. del (Lj. 1985); Borbeni put žena Jugoslavije, (Leksikografski zavod »Sveznanje«, Bgd 1972) itd. - Nosilka je part. spomenice 1941 in številnih drugih najvišjih drž. odlikovanj: Red narodnega heroja, Red narodne osvoboditve, Red republike z zlatim vencem, Red zaslug za narod z zlato zvezdo, Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Red hrabrosti. Za narodnega heroja je bila razglašena 27. nov. 1953. Prejela je tudi najvišje priznanje Skupščine mesta Lj. Zlato plaketo ilegalca, ki ji je bila dodeljena zaradi njenega aktivnega ilegalnega dela v okupirani Lj. Prejela je tudi druga številna družbena priznanja.

Prim.: SBL III, 565–66; Narodni heroji Jsle, Bgd 1975; Heroine Jsle, Zgb 1980; Kojeko; osebni podatki (pismo 28. sept. 1987).

Bevk

Bevk, Samo: Svetina, Mira (1915–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi635209/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine