Svetel, Heri (1895–1962)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Svetel Heri(bert), skladatelj, dirigent in glasbenoprosvetni delavec, r. 19. febr. 1895 v Lj. trgovcu Francu Hirschmannu in Mariji r. Svetel (nekaj dni pred S-ovo polnoletnostjo je družina prevzela materin priimek), u. 9. dec. 1962 v Mrbu. Osn. šolo 1901–5, gimn. 1905–11 (II. drž.) je obiskoval v Lj., 1911–2 v Št. Pavlu na Kor. (pri benedikt.), 8, razr. zopet v Lj. (I. drž.), 1913 mat.; glasbe se je učil od 8. leta starosti na šoli GM, pozneje, ko je šolo zapustil, pa zasebno. S-ovi glasb. učitelji so bili za klavir F. Gerbič (SBL I, 208), J. Pavčič ml. (ib. II, 271) in A. Trost, za violino J. Vedral, za orgle S. Premrl (ib. II, 490–1), v svojem življenjepisu navaja tudi A. Lajovica (ib. I, 607) in K. Bervarja (ib., 35). Po maturi je študiral 1913–5 pravo na češ. univ. v Pragi, 1915 bil mobiliziran in od 1916 (po S-ovi izjavi iz l. 1922; po potrdilu voj. urada v Lj. od nov. 1918) do marca 1920 v ital. vojnem ujetništvu; po vrnitvi je nadaljeval pravne študije na univ. v Lj., 1922 dipl. Služboval je 1922–3 pri pokrajin. upravi za Sjo, 1923–46 pri MOL, 1940 bil imenovan za mest. viš. svetnika v socialnopolit. odd. in i. l. za načelnika občnega odd. lj. mest. poglavarstva. — Poleg upravne službe se je intenzivno posvečal glasbenokult. delovanju; 1920–2 je bil zborovodja pev. zbora Slavec, vsaj od 1922 je nastopal kot koncertni klavir. spremljevalec in si pridobil glas enega najboljših; od 1926–31 bil korepetitor in proti koncu pomožni kapelnik opere SNG v Lj. Na priporočilo M. Hubada (SBL I, 357) je postal 1926 zborovodja železnič. glasb. društva Sloga, kmalu njegov umetn. vodja in do 1946 posvečal temu društvu vse umetn. sile: vodil godbo, orkester in glasb. šolo društva, tu tudi učil, prirejal koncerte z zelo zahtevnimi sporedi. Vsaj 1931–6 je bil pianist Lj. komornega tria z violinistom K. Jerajem (ib. I, 403) oz. pozneje Iv. Trostom in violončelistom Gustavom Müllerjem. Popolnoma se je posvetil glasb. delovanju šele 1946, ko je postal operni dirigent SNG v Mrbu, na tem položaju bil do 1957, ko je bil upok. V Mrbu je deloval tudi kot dirigent orkestrskih koncertov in 1947–52 kot honor. učitelj na Sred. glasb. šoli. — Za življenjsko delo je 1962 prejel nagrado mrb kulturne revije.

Orkestrske in koncertantne skladbe: Predigra k Župančičevi drami Veronika Deseniška (izvaj. 1928 v Lj.); Simfonični stavek (najpozneje 1932); simf. pesnitev Talec za veliki orkester; instruktivni Koncert za klavir in godalni orkester; Suita za klavir in godalni orkester; Miniature, Štiri humoreske, Občutja (ciklus 4 skladb) idr. za mali orkester; Concertino za klavir in mali orkester. Kantate za pevske soliste, zbor in orkester: Velikonočna kantata (najpozneje 1932); Slovenska pesem (Samo milijon nas je); Slov. gorice; Legenda o Mariji in pastirici Uršiki (J. Lovrenčič), oratorij za sopran, mezzosopran in bariton, mešani zbor in orkester. Opera Višnjani (pa Jurčičevih motivih F. Govekar in P. Golovin), prva verzija na Govekarjev libreto 1933, premiera v SNG Mrb 1949; odrska glasba, zlasti k mnogim dramam, uprizorjenim v SNG Lj. in Mrbu; filmska glasba. Skladbe za klavir: Andantino, ciklus Iz davnih pisem idr.; Preludij za orgle 1933; skladbe za klavir in harmonij v dvoje; za violino in klavir: Šest poetičnih slik, Sonata (v 2 stavkih), Suita; za violino in harfo; za violo in klavir: Adagio, Sonata idr.; za violončelo in klavir: Rondo (DSS 1962); za flavto in klavir: Mala suita, Razpoloženje, Podoknica, Rondo, Divertissement; Sonata za oboo in klavir; za klarinet in klavir: Romanca idr.; Pesem za rog in klavir; za dve violini in klavir: Divertimento idr.; Trio, Andante, Serenada za klarinet, violo in klavir; Trio za flavto, klarinet in fagot; Tri skladbe za flavto in godalni kvartet. Skladbe za zbor: okrog 30 mešanih zborov, moš., žen., mladin.; prvotne objave nekaterih gl. NZb 1958–61 (1961, št. 1 Svetelova); Slavina (A. Medved) za soli, mešani zbor in klavir; druge skladbe za zbor in klavir ali orkester oz. za soliste, zbor in klavir ali orgle ali orkester. Okrog 40 pesmi za glas in klavir, prvotne objave v Zbori 1932 in v zbirkah: Tri pesmi za moški glas; Tri pesmi za ženski glas (oboje DSS 1963); Skladba za otroški duet; 11 nar. pesmi za ženski tercet in klavir; Tri skladbe za sopran, violo in klavir; nekaj skladb za zbor ali glas in orkester. — Po doslej znanih virih je S. zložil (brez scenske glasbe in priredb za godbo na pihala itd.) ok. 220 skladb, mdr. na besedila J. Glazerja, C. Golarja, A. Gradnika, S. Gregorčiča, I. Grudna, S. Jenka, K. Destovnika-Kajuha, D. Ketteja, S. Kosovela, R. Maistra, J. Menarta, J. Murna, I. Preglja, M. Puglja in O. Župančiča. — Pisal je ocene, poročila in članke (ok. 30 enot) v revije CG 1923, 1925–6, 1928; Pevec 1924–6; Zb 1926–8; Koledar Nabavljalne zadruge uslužb. drž. železnic Lj. 1933, 135–44; Radio Lj. 1938, št. 15; VMrb 1947, št. 28, 49, 50; 1948, št. 6; 1952, št. 102; GL Mrb 1947–8, 1948–9, 1950–1 do 1955–6; urejal vse letnike Mlade Sloge (1938–43) in verjetno vanje pisal večino prispevkov, četudi je označen kot avtor z imenom ali šifro samo pri nekaterih.

S-ovo skladateljsko delo je do zdaj še slabo poznano. Večino njegovih skladb so sicer že kdaj izvajali, v stalnem gledal. oz. koncertnem repertoarju pa se do zdaj niso udomačile in tudi radijske postaje imajo le manjši izbor njihovih posnetkov, pa še to večinoma krajših. Večidel so S-ove skladbe tudi še neizdane, zlasti vse obsežnejše, tiste, ki so zanj morda najbolj značilne. Te okoliščine ovirajo oblikovanje celostne sodbe o S-ovem glasb. ustvarjanju, ki bi temeljila na podrobnejših razčlembah. Po S-ovih izjavah je nagibal »bolj k instrumentalni kot k čisti vokalni glasbi« (1936) in komponiral »v zmerno modernem romantičnem slogu« (1957). Kot glasbenoprosv. delavec si je pridobil zasluge s tem, da je dvigal repertoarno raven ljubiteljskih skupin na pristno umet. stopnjo in pri njih pospeševal instrumentalno glasbo, da bi se izravnalo njihovo preenostransko zborovsko udejstvovanje. — Prim.: avtobiogr. za GM iz 1932, za Radio Lj. iz 1936, (NUK glasb. zbirka); korespondenca S. Premrl — S. iz 1916, 1930, 1950 (arhiv uredn. NZb); likvidacij. listovnik za osebje SNG Lj., (arhiv SGM); osebna mapa (Reg. V, A B/116, MALj); biografija H. S. 1895–1962, 1963 (rkp pri vdovi Ljudmili S.) Lj.; Marjetka Pihlar, H. S. — osebnost in delo. Mrb 1963 (maturit. naloga na Sred. glasb. šoli, Študij. knjižn. Mrb); Repertoar 653; SDL II, 147; Jber… Stiftsgymn … St. Paul … 1911–2, 60; Muzika (Bgd) 1928, 2. zv., 52; Zb 1928, pril. 39; 1932, pril. 18; 1933, pril. 34–5; Radio Lj. 1936, št. 49, 306 (s sliko); Ukmar-Cvetko-Hrovatin, Zgod. glasbe. 1948, 507; Srednja glasb. šola Mrb, 10 let v svobodi. 1955, 3, 7; D. Mevlja, VMrb 1955, št. 41 (s sliko); GL Mrb 1959–60, št. 2, passim; 1960–1, št. 2, 38–9; 1962–3, št. 8–12, 125–6 (s sliko); 1963–4, št. 12–4, 134. — Slika: GL Mrb 1954–5, št. 6, 81. Alc.

Ajlec, Rafael: Svetel, Heri (1895–1962). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi634072/#slovenski-biografski-leksikon (14. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine