Slovenski biografski leksikon

Semi Francesco, umetn. in lit. zgodovinar, leposlovni pisatelj, r. 24. jun. 1910 v Kopru učitelju Valentinu Semiču (od 1929 Semi) in Mariji r. Sandrin, živi v Benetkah. Po končanem liceju v Kopru 1928 in filoz. fak. v Padovi je 1931–4 učil italij. in lat. na koprskem liceju, nato se kot nasprotnik fašistov umaknil v Padovo, 1935 v Benetke, kjer še danes uči na liceju Benedetti. L. 1940 mobilizirani S. je apr.-maj 1941 služil v okupirani Lj., nato v Afriki, 1943–5 je bil član partizan. Commando Piazza, Corpo Volontari della Libertà di Venezia in Comitato di Liberazione Nazionale Regionale Veneto. Od 1963 je direktor po njem pobujene zbirke Scriptorum Romanorum quae extant omnia, izhajajoče v Benetkah.

V svojem publicist. in znanstv. delu se S. dotika kulturnozgod. dogodkov na slov. ozemlju, mdr. na področju zgodovine: La storia della Resistenza italiana. Torino 1961 obravnava tudi sodelovanje italij. in slov. partizanov v drugi svet. vojni; Bojna komedija ali Osvojitev Ljubljane, dnevnik. Lettura 1946 (slov. prevod Tov 1966, št. 13–20); Un faro di civilta — il Liceo di Capodistria. Il Ponte 1948, št. 4; Frammenti d'un diario incompiuto, Scrittori giuliani 1966, 73–8; umetnostne zgodovine: Capodistria — Guida storica ed artistica. Koper 1930; Cenni sul pittore Bartolomeo Gianelli. Koper 1931; Il duomo di Capodistria (Atti e memorie della Società Istriana di Archeol. e Storia Patria 1933, 161–254; kot knjiga, Poreč 1934); Il cenobio cassinese di San Nicolò d'Oltra. Koper 1935; Il palazzo dei marchesi Gravisi-Barbabianca a Capodistria. Koper 1935; L'arte in Istria (Atti e memorie della Società Istriana … 1935, 21–122; kot knjiga, Pula 1937); lit. zgodovine: Pier Paolo Vergerio it Seniore (I problemi della pedagogia 1959, apr.-jun., 3–19); Il soggiorno di Dante in Istria, ottobre 1308 (Pagine Istriane 1959, dec., 22–8; z risbo Kopra l. 1308 po S-ju). Kot leposlovec je napisal: Uomini nella bufera (zbirka). Padova 1959; Istria mia (zbirka). Benetke 1959; Rapporto d'un'anima. Padova 1961; prozne sestavke v revijah II Ponte, Lettura, Humanitas, Pagine Istriane. Objavil je tudi manjše razprave in številne učbenike. — Prim.: krstna matica župn. Koper; S-jeva pisma (last avtorja čl.); Štud. knjižn. Koper; kronika ital. gimn. v Kopru; S. Cella. Pagine Istriane 1959, dec., 66; Chi scrive, Repertorio bio- bibliografico, 1962; Scrittori giuliani, 1966, 99–100; osebni podatki. Fpć.

Filipović, Ivan: Semi, Francesco (1910–2000). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi560516/#slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Primorski slovenski biografski leksikon

SEMI Francesco, kulturni zgodovinar in pisatelj, r. 24. jun. 1910 v Kopru, živi in dela v Benetkah. Oče Valentin Semič (od 1929 Semi), učitelj, mati Marija Sandrin. Po liceju v Kopru (1928) in Filoz. faik. v Padovi je 1931 začel učiti it. in lat. na koprskem liceju, a se je kot nasprotnik faš. 1934 umaknil v notranjost It. Po krajšem postanku v Padovi se je 1935 ustalil v Benetkah, kjer je dolgo poučeval na liceju Benedetti. Po mobilizaciji (1940) je spomladi 1941 služil v okupirani Lj., nato v Afriki; 1943-45 je bil član partizan. Comando Piazza, Corpo Volontari della Liberta di Venezia in Comitato di Liberazione Nazionale Regionale Veneto. V svojem delu La storia della Resistenza italiana, Torino 1961, obravnava tudi sodelovanje it. in slov. partizanov, medtem ko se dogodkov v zvezi z okupacijo Lj. spominja v dnevniku (Lettura 1946; slov. prevod v Tov 1966, št. 13–20). V zgodnjih publikacijah iz tridesetih let se je posvečal zgod. in umetn. spomenikom Kopra in okolice: Capodistria - Guida storica ed artistica, Capodistria 1930; Cenni sul pittore Bartolomeo Gianelli, Capodistria 1931; Il duomo di Capodistria, Parenzo 1934 (objavil že 1933 v Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, 161–254); Il cenobio cassinese di San Nicolò d'Oltra, Capodistria 1935; Il palazzo dei marchesi Gravisi-Barbabianca a Capodistria, Capodistria 1935; L'arte in Istria, Pola 1937 (objavil že 1935 v Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, 21–122). Svoje študije o antični zgod. Kopra, deloma objavljene v različnih strok. publikacijah, je 1975 strnil v obsežnem delu Capris Iustinopolis Capodistria, Trieste 1975. Leta 1963 je dal v Benetkah pobudo za izdajanje zbirke Scriptorum Romanorum quae extant omnia, ki jo je sam dolga leta tudi vodil. Tudi sicer se kot klasični filolog ukvarja z raziskovanjem antičnih in humanističnih piscev: Pier Paolo Vergerio il Seniore (I problemi della pedagogia 1959, apr.-jun., 3–19); Il soggiorno di Dante in Istria, ottobre 1308 (Pagine Istriane 1959, dec, 22–28); La maschera e il volto di Tacito, Pisa 1975. V svojih leposlovnih delih se nenehno vrača v Istro: Domini nella bufera, Padova 1959; Istria mia, Venezia 1959; Rapporto d'un'anima, Padova 1961. Njegova bibliografija obsega še vrsto krajših proznih sestavkov in manjših razprav v raznih revijah (Il Ponte, Lettura, Humanitas, Pagine Istriane) in strok. publikacijah (Ateneo Veneto). V zadnjih delih se intenzivno posveča študijam italijanščine na istrskem in tržaškem območju: Ciacole istriane e triestine, Ravenna 1981; El parlar s'ceto e neto de Capodistria: Testi antichi e moderni, Venezia 1983.

Prim.: SBL III, 284 (Fr. Filipič); žup. arhiv Koper; kronika it. gimn. v Kopru; S. Cella, Pagine Istriane 1959, dec, 66; Chi scrive, Repertorio bio- bibliografico, 1962; Scrittori siuliani, 1966, 99–100.

B. Ur.

Uršič, Borut: Semi, Francesco (1910–2000). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi560516/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine