Mandić Matko, narodni preroditelj istrsko-otoških in tržaških
Hrvatov in Slovencev, r. 22. sept. 1849 v Mihotićih (Kastavščina), u. 13. maja
1915 v Trstu; 1922 so posmrtne ostanke prenesli v Kastav. Izhaja iz siromašne
družine, ki je dala več znanih javnih delavcev: brat dr. Frane je bil zdravnik in
zdravstveni nadzornik na železnicah v Trstu, nečak Josip odvetnik in skladatelj.
Iz te rodbine so izšli tudi dr. Ante, član Jsl. odbora, ZAVNOH-a, AVNOJ-a in
kraljevskega namestništva Jsle, in dr. Oleg, znanstvenik in vseuč. prof. (gl.
čl.). S pomočjo strica Mata Dumbrovića, žpka pri Sv. Jakobu v Trstu, je obiskoval
osn. š. v Rukavcu in Kastvu, gimn. na Reki in v Senju, bogoslovje v Gor. in Trstu
ter postal duhovnik 1874. Tedaj je začel študij naravoslovja v Pragi. Od 1882 je
bil gimn. suplent v Zgbu, od 1883–1900 ur. in izdajatelj Naše
sloge v Trstu, a do smrti je bil glavni sodelavec v Pulju, kamor se je
list preselil 6. jul. 1899. M. je pripadnik druge prerodne generacije hrv.
politikov Istre in Kvarnerskih otokov, a poleg M. Laginje in V. Spinčića ter
starega D. Vitezića od 80 let tudi vodja narodnega gibanja. In čeprav je sprejel
hrv. koncept Starčevićeve Stranke prava v banov. Hrv., ni odklanjal niti
Strossmayerjevega jugoslovanstva. Idejno se je oblikoval že med šolanjem, posebno
na Reki, v Gor. in v Pragi, kjer je živo spremljal razvoj češ. narodnega gibanja.
Poleg tega je na izoblikovanje njegovega polit. nazora posebno vplivalo
večdesetletno življenje in delo v Trstu v tesnem sodelovanju s Slovenci. Zato so
ga ob smrti ocenili, da je bil »v pravem smislu prstan, ki je oklepal nerazdružno
kolo Hrv. in Slov. v Istri«. Ni bil človek kompromisov z maloštevilnim vladajočim
italijanaško-italijanskim slojem, zato se je npr. 1908 uprl sporazumu
predstavnikov Hrv.-slov. narodne stranke, v kateri je bil eden izmed voditeljev, z
vladajočo Ital. liberalno stranko. Zelo važna je njegova časnikarsko-izdajateljska
in publicistična dejavnost. Ko je prevzel urejanje Naše sloge v Trstu iz rok prve,
jslo usmerjene generacije, je M. ta edini in najznačilnejši list Hrvatov Istre in
Kvarnerskih otokov hitro spremenil v moderno in borbeno glasilo, ki se je z
velikim uspehom upiralo italijanaško-ital. vodilnim krogom. V listu je objavil
številne članke. V trenutkih velikih hrv.-slov. zmag v začetku 20. stol. je
ustanovil in urejal Balkan (1907–08), prvi hrvaški dnevnik
v Trstu, dvakrat pa je začasno urejal slov. E. Za razvoj Istre in otokov ob
prehodu stol. je važno M-evo poslansko delo. V istrskem zboru v Poreču je bil
zastopnik volilnega okrož. Volosko-Podgrad od 1889 do smrti. Bil je tudi tajn.
Hrv.-slov. kluba zastopnikov v zbornici (od 1889) ter odbornikov namestnik
deželnega odbora, že s prvim nastopom v hrv. jeziku se je izkazal kot energičen
borec-napadalec, ki je odločno zahteval pravico, ki se je kratila Hrv. in Slov.,
toda spoštuje »dobre, vredne in poštene naše sodržavljane italijanske narodnosti«.
Od 1908 je bil izvoljen v volil, okrož. Koper in Piran. Od 1907 je bil v volil.
okrož. Podgrad in v občinah Dekani, Dolina, Marezige, Očisla-Kolanec in Pomjan iz
volil. okrož. Koper izvoljen za zastopnika v dunajski parlament (kandidiral je
tudi v Trstu) in bil tudi tukaj v parlam. delegacijah zelo delaven, potegoval se
je tudi za rešitev vprašanj v ostalih krajih Hrv. in Sje. Bil je spreten in poznan
govornik ne samo v istrskem zboru in dunajskem parlamentu, ampak tudi na številnih
javnih zborovanjih, npr. na taboru v Brezovici 1883 in Lindaru 1885. – M. je bil
ustanovitelj, vodja ali aktiven član velikega števila organizacij. Tako je bil
preds. pomembnega Polit. društva za Hrv. in Slov. v Istri v Pulju (1908–12) in
Polit. društva Edinost v Trstu (1851–1905; od 1888 podpreds.), društev v Trstu:
Slovan, pev. društvo. Podružnica sv. Cirila in Metoda, Otročje zabavišče Sv.
Jakoba v Trstu, Konsumno društvo, Delavsko podporno društvo, prosv. društvo
Strossmayer, podpreds. Bratovščine sv. C. in M. pri Sv. Jakobu itd. Nekatera
društva je ustanovil ali jim pomagal pri razvoju, npr.: Kmetijska zadruga, Trž.
posoj. in hranil., Dalmatinski skup, Pevsko društvo Kolo idr. Vse te organizacije
so znatno vplivale na polit., ekon. in kult.-prosv. osamosvojitev in dvig Hrv. in
Slov. na istrsko-trž. področju. Kot pripadnik prve generacije hrv. malomeščanskega
sloja, ki je prišel iz kmečke Istre, je M. pravočasno razumel pomen pojava
delavskega in katol. gibanja, ki sta v začetku 20. stol. negativno delovala na
dotedanjo monolitnost narodnega gibanja, čeprav je bil duhovnik, se je uprl
Vatikanu, če so bile ogrožene pravice Hrv. in Slov. Ostro in javno se je boril
proti cerkveno-polit. dejavnosti škofa Flapa v Poreču, Nagla v Trstu in Mahniča na
Krku. – M. politik je bil znan kot izredno human človek, ki je delil, kar je imel,
in pomagal drugim, da je vse življenje preživel v neverjetno siromašnih razmerah,
v glavnem ga je vzdrževala družina.
Prim.: M. Mandić 1883–1908, Naša sloga, XLII, 1, Tr. 1908;
Narodni zastupnik M. M., Naša sloga, XLVI, 20, Pulj, 15. maja 1915; Viktor Car
Emin, M. M., osvrt na njegov život i djclo, Samobor 1938; Fr. Barbalić, Narodna
borba u Istri od 1870. do 1915. godine. Prema bilješkama iza »Naše Sloge«, Zgb
1952; Matko Rojnić, Mandić Matko, EJ 6, Zgb 1955, 7; B. Milanović, Hrv. narodni
preporod u Istri, 2, Pazin 1973; KolGorM 1923, 76; Monti Orel, 551–52.
Strčić
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine