Primorski slovenski biografski leksikon

Mandić Oleg, pravni zgodovinar, sociolog, r. 14. nov. 1906 v Trstu, u. 20. maja 1979 v Zgbu. Oče Ante, odv. (gl. čl.). Osn. š. je obiskoval v Voloskem (1912–14) ter v Rusiji in Angliji (1914–19), real. gimn. v Zgbu (1919–21) ter klas. na Sušaku (1921–25). Pravo je študiral na Dunaju (1925–26) in v Sieni (1926–29), kjer je prom. Med 1931 in 1943 je služboval v odv. pisarni svojega očeta v Voloskem. Z očetom je odšel v partizane in deloval v ZAVNOH-u, 1945 je bil šef protokola kraljevega namestništva Jsl., nato načelnik v min. za pravosodje LRH. Od 1946 je bil docent, nato izredni (1952) ter redni (1958) prof. sociologije in teorije države in prava na zgb U. 1977 je bil upokojen. Predaval je osnove marksizma, sociologijo, sociologijo religije na raznih fak. in visokih š. v Zgbu, Sarajevu, na Reki, v Lj. itd. Vzgojen je bil v družini znanih hrv. javnih delavcev Istre in kvarnerskih otokov, ki so bili trdno povezani s primor. Slov.; zgodaj je osvojil idejo jugoslovanstva in potrebo po jsl. skupnosti. V dvajsetih letih je bil preds. srednješ. org. Ljudevit Gaj, tajn. športnega društva Opatija (kasneje Olimp), član uprave kult. društva Zora v Opatiji itd. Živahno je deloval pri ohranjevanju nacionalnih in razrednih interesov ogroženega hrv. naroda pod faš. It. Ker ni hotel v članstvo PNF, ni postal asistent katedre za rimsko pravo na pravni fak. U v Sieni. Že 1941 se je vključil v NOB na opatijskem področju in pri tem tesno deloval z očetom. 1943 je odšel v partizane. 1944 prišel v Istro kot delegat ZAVNOH-a. M. je bil ugleden javni delavec in znanstvenik. Bil je tajn. Glav. odb. RK Hrv. (1944), član oblastne skupščine za Istro (1945–48), preds. Jsl. združenja za sociologijo, sveta Etnografskega muzeja v Zgbu, Mednarodne konference International Sociological Association, Matice izseljenika Hrv., teniške zveze Hrv., eden od treh preds. Pazinskega memorijala (katedre Čakavskega sabora v Pazinu), član ur. Historijskega zbornika, Univerzitetnega vestnika, Časopisa za filoz. in sociol., Kastavskega zbornika, Pazinskega memorijala ter član različnih jsl. in tujih svetov, komisij, organizacij in inštitutov (tudi gor. ISIG). Z znanstvenim delom je začel, ko je v Studi Sienesi objavil 1928 kritični pogled na Giddingsove Sociološke principe. Po vojni je bil eden izmed tvorcev sociol. znanosti v Jsl. Posebej se je kot pravnik posvečal odnosu med državo in pravom, pa tudi religiji, posebno krščanstvu. Bil je tudi pravni zgod., zanimala ga je pravna zgod. srednjev. Hrv. (zlasti istrsko-kvarnersko področje). V zadnjih letih življenja se je posvečal problematiki faš. v Istri in SlovPrim. Izmed njegovih objav je omeniti Bračni odnosi i "porodica" u prvobitnoj zajednici (Zgb 1951); Bratstvo u srednjovekovnoj Hrvatskoj (Zgb 1952); Od kulta lubanja do kršćanstva (1953); Kaste u historiji društava (1954); Država i pravo (MI, Zgb 1959); Uvod u opču sociologiju (Zgb 1959); Svijet i život u legendama (1961); Postanak i odumiranje nacija (1963); Pregled dijalektičkog materijalizma (1964); Ende und Auflösung der Nationen (1966); Leksikon judaizma i krščanstva (1969); Političko pravna kronika sveta (1971); Rječnik sociologije i socijalne psihologije (1977). K temu izboru samostojnih del je treba dodati še celo vrsto razprav in člankov ter šol. učbenikov. M. je za svoje delo prejel vrsto priznanj in odlikovanj. Veliko priznanje pa je gotovo dejstvo, da je že za življenja dočakal, da je bilo njegovo znanstveno delo predmet doktorske disertacije. Doktorand M. Pertot je na tržaški U branila tezo Un nuovo modello teoretico nella scuola sociologica di Zagabria: l'analisi di Oleg Mandić.

Prim.: JE 6, 7–8; P. Strčić, Prilog za bibliografiju prof. dra Olega Mandića. Pazinski memorijal 10, Pazin 1980, 35–58; Bibliografija radova prof. Olega Mandića. Spomenica prof. Olegu Mandiću. Zbornig pravnog fakulteta 31, zv. 3–4, Zgb 1981, 211–77; MSE, 2, 535.

Strčić

Strčić, Petar: Mandić, Oleg (1906–1979). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922870/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine