Slovenski biografski leksikon

Kragelj Andrej, prevajatelj, r. 1853 v Modrejcah pri Sv. Luciji, u. 1. dec. 1901 v Gorici, pokopan na svetolucijskem pokopališču pri Sv. Mavru. Po dovršeni ljudski šoli v domači vasi je študiral gimn. v Gorici (maturiral 1873), klasično filologijo na Dunaju ter nato služboval v Lj. (1879–83), Kočevju (do 1888), na goriški gimn. od 1888 do smrti. Sodeloval je pri LZ predvsem kot kritik, poročal je v njem med dr. o Rutarjevi Zgodovini Tolminskega (1882), o Jagićevi publikaciji Codex Marianus (1884), priobčil je nar. pripovedko Sam, tolminsko inačico k Homerjevemu Odiseju pri Polifemu (LZ 1886, 226); prosto po Homerju je za mladino priredil Odisejo (Gorica 1894: SK, snop. 11–4) in Ilijado (Gorica 1900). K. je bil eden najljubših prijateljev S. Gregorčiča. — Prim.: S. Gregorčič, Poezije III, 108; Fr. Starovaški-Žnidaršič: S. Gregorčič in prof. K., E 1924, št. 57. Lč.

Lovrenčič, Joža: Kragelj, Andrej (1853–1901). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi298544/#slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Primorski slovenski biografski leksikon

Kragelj Andrej, klasični filolog in prevajalec, r. 4. nov. 1853 v Modrejcah (Most na Soči), u. 1. dec. 1901 v Gor. Oče Franc, kmet, mati Ana Duša. Po ljud. š. v domačem kraju je obiskoval gimn. v Gor. (1865–73) in po maturi študiral klas. filologijo v Gradcu (1873–74) in na Dunaju (1874–78), kjer je naredil tudi drž. izpit za gimn. prof. (1879). Služboval je kot prof. lat., gršč., slov. na gimn. v Lj. (1879–83), Kočevju (1883–88) in Gor. (1888–1901) ter tam umrl, star šele 48 let (jetika). Že v gimn. letih v Gor. je aktivno sodeloval pri dij. društvu Lipa (1871–72), v času univ. študija na Dunaju pa je bil član akad. društva Slovenija (1874–78). Na sestankih tega društva je imel tudi dva referata: Simon Jenko v slov. literaturi in Dr. Lavrič in Slovenci (1875–76). Kot gimn. prof. se je začel ukvarjati s publicistiko in je v LZ poročal o spisih S. Rutarja (1882), V. Jagiča (1884), L. Stepišnika (1884) in F. Miklošiča (1884), pa tudi o učnih knjigah za lat. (1882). Objavil je tudi ljudsko pripovedko, ki jo je zapisal na Tolminskem (1886). Vendar je K. bolj znan in cenjen po vzorni prevajalski prozi Homerjevih spisov. To sta knjigi: Odiseja, povest slov. mladini prosto po Homerju... (Gor. 1894, 1900), in Ilijada, povest slov. mladini prosto po Homerju... (Gor. 1900). Za oba prevoda se lahko reče, da sta klasična in podana v izredno lepi slov., za kar so mu bili dijaki hvaležni. Njegovi knjigi sta ocenila A. Funtek (LZ 1894) in A. Aškerc (LZ 1901). K. je bil po prepričanju in pri delu vedno zaveden slov. domoljub, zelo dobrega srca io posebno naklonjen mladini, sam pa je pogosto poudarjal, da je slov. dijakom pravi oče. Politično je bil pristaš dr. A. Gregorčiča (PSBL I, 478–82), vendar očitno napreden liberalec in odločen Mahničev nasprotnik, svojim učencem pa je svetoval: »Bodite naprednjaki, bodite konservativci, ali nikdar ne pozabite, da ste Slovenci.« Prijateljeval je s S. Rutarjem (bila sta tudi sošolca v gimn.) in zlasti s S. Gregorčičem (PSBL I, 482–91), ki je K. imel za enega svojih najljubših prijateljev in mu spesnil pesem Prijatelju Andreju Kraglju, osmrtnico Homeridu in grobni napis. I. Pregelj ga je lepo opisal v črticah To je moje ceste pesem (Izbrana dela, VII) in v Gospod profesor Andrej (ibid.), omenja ga v pesmi Od Gorice do Tolmina (Izbrana dela, I),»zaplakal mu je prvo pesem na grob. Nekaj vrstic iz pesmi je natisnil Prim. list« (Izbr. dela,VII, 116). Spomenik na grobu pri Sv. Mavru (Most na Soči) je stal do 1970, potem so ga odstranili. Žpk Fr. Govekar ga je »spravil pod zvonik na vzh. strani, kjer je sedaj prizidan in prislonjen na zvonik z ostalimi spomeniki duhovnikov, ki naj bi ostali zanamcem trajneje« (žpk sporočilo). V spomenik je dal vdelati novo emajlirano sliko, ker se je prejšnja izgubila. – K. se je podpisoval: A. K.; an; And. K.; K.

Prim.: J. Vencajz, Spomenica o petindvajsetletnici akad. društva Slovenija na Dunaju, Lj. 1894, 130, 143; Glaser, III, 257; IV, 194, 425; F. Staroveški-Žnidaršič, E 1924, št. 57; J. Lovrenčič, SBL I, 546; Gabršček, I, 268, 270, 365, 462–63; II, 66, 67, 82; Plesničar, 52, 71–72; Gregorčičevo ZbD II, 92–93, 301, pass.; Koblar, Gregorčič, 80, 240,262, 273, 276; Pregljevo Izbrano delo, I, Celje 1962,372; VII, 1970, 112–16, 121–24, 374, 377–78; F. Bernik, Pisma F. Levca, II, Lj. 1971, 24, 158, 185–86,320; III, 1973, 6, 198; B. Marušič, S. Rutar, Dnevnik 1869–1874, Trst-NGor. 1972, 52, 69, 105, 161, 181; sporočilo žpk F. Govekarja z Mosta na Soči 26. jun. 1980.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Kragelj, Andrej (1853–1901). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi298544/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine