Slovenski biografski leksikon

Ipavic Josip, sin Gustava, r. 21. dec. 1873 v Št. Juriju ob juž. žel. V očetovski hiši se je mnogo muziciralo. Razen očeta sta igrali Josipovi sestri Minka in Karolina vsak večer klavir, pa je zgodaj tudi on že kot otrok igral, a gosli ga je učil tamkajšnji učitelj Fr. Vučnik. Prva dva gimn. razr. je dovršil v benediktinskem samostanu Št. Lambert, kjer ga je v petju poučeval imenitni orglavec o. Karel Grütz. Peli so največ koral, cecilijanske pesmi, pa tudi večja dela Palestrine in drugih mojstrov. V tretjem in četrtem razr. je bil v benediktinskem samostanu v Št. Pavlu na Koroškem. Tudi tam je pel in orglal pri šolskih mašah. Pričel je pa tudi že komponirati. Višjo gimn. je obiskoval v Celju, kjer je orglal pri šolskih mašah. Uglasbil je eno »Ave Maria« za moški zbor z baritonskim samospevom. V Celju se je spoznal z baritonistom, kesneje slovečim koncertnim pevcem dr. Leonom Lülekom, za katerega je kesneje napisal več samospevov (balad). Omenjam: »Das Königskind« (Heine), »Die Woiewodentochter« (Geibel) in »Die Drei« (Lenau). Lülek jih je pel na koncertih na Dunaju, v Berlinu, Bruslju in nazadnje v Ameriki z izrednim uspehom. Medicinske nauke je Ipavec Josip, dovršil v Gradcu, kjer mu je bil v glasbeni teoriji učitelj dr. Torggler. Kot komponist in pevovodja je sodeloval v akademskem društvu »Triglav« in uglasbil balado »Trije vojaki« za bariton-solo s spremljevanjem klavirja in priljubljeni četverospev: »Imel sem ljubi dve«. V Gradcu je napisal tudi balet ali enodejansko pantomimo »Možiček« (Hampelmännchen), katero je za klavir l. 1901. izdal L. Schwentner. Ta balet se je izvajal mnogokrat v Gradcu (l. 1906. je sam skladatelj dirigiral), v Mariboru, Ljubljani, Celovcu, Olomucu, Novem mestu in drugod. L. 1904. je bil I. v Gradcu promoviran za doktorja zdravilstva. 1904 in 1905 je služil v vojaški bolnici na Dunaju in se pridno učil instrumentacije pri kapelniku jubilejskega gledališča (Volksoper) Aleksandru Zemlinskem. Pridno je tudi komponiral. Omenjam dve njegovi pesmi za visoki glas s spremljevanjem klavirja: »Lied im Volkston« in »Zingara«, kateri je pela operna pevka Lucija Weidt na Dunaju. V »Novih akordih« (I., št. 5) je tiskana njegova Himna za mešani zbor in orgle. L. 1905. v avgustu je prišel I. kot vojaški zdravnik v Zagreb in ostal tam do spomladi 1907. Ker je njegov oče takrat že obolel, je slekel vojaško suknjo in odšel v Št. Jurij, da prevzame očetovo mesto. Že v Zagrebu je imel skoraj dovršeno opereto, za katero mu je napisala libreto znana pisateljica Mara Čop Berksova. V Št. Juriju je to opereto opilil in dovršil. Kaj se je z njo zgodilo, mi ni znano, kakor tudi to ne, ali je v Št. Juriju kaj komponiral, ker je začel kmalu bolehati. Po dolgi, mučni bolezni je umrl v Št. Juriju dne 8. febr. 1921. Škoda tega lepega talenta, kateri je imel razen muzikalne darovitosti Ipavčeve rodovine, večjo in temljitejšo glasbeno izrobrazbo od svojega očeta in strica Benjamina in bi gotovo napisal lepa dela, če ne bi dolgotrajna bolezen začela tako zgodaj podjedati njegovo mlado življenje. (Zapustil je dva nedorastla muzikalična sinova.) Nemci so dr. Josipa Ipavca zelo čislali. Naš narod ga je pa premalo poznal in cenil. Da se pri nas ni bolj uveljavil, je bila vzrok njegova velika skromnost. Barle.

Barlè, Janko: Ipavec, Josip (1873–1921). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi244256/#slovenski-biografski-leksikon (18. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine