Ferjančič, Fran (1867–1943)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 35, 26. 8. 1928

Slovenski biografski leksikon

Ferjančič Fran, glasbenik, skladatelj, r. 1. dec. 1867 na Gočah pri Vipavi. Gimn. je dovršil v Gorici, kjer mu je bil pevski učitelj sklad. Anton Hribar, bogoslovje v Lj. (ord. 1890), kjer ga je glasbe učil A. Foerster. Nato je služboval kot kaplan v Trnovem na Notr., v Lj. v Trnovem in pri sv. Jakobu, potem kot namestni vodja v bogoslov. semenišču do 1917, kot župnik v Mavčičah na Gor. in je 1919 postal kanonik v Nov. mestu. — Glasbe, praktične in teoretične, se je učil večinoma sam, mnogo je pridobil tudi po prijateljskem občevanju s Premrlom. Tradicionalnega korala se je šel učit k benediktincem v Sekovo, proizvajanje starih polifonih skladb je poslušal v Regensburgu. — Kot bogoslovec je vodil pevski zbor bogoslovcev, kot duhovnik v Lj. moški zbor katol. del. društva in po Belarjevi smrti 1899–1917 (z malim presledkom) ženski zbor katol. društva za delavke. Že kot kaplan pri sv. Jakobu je prevzel pevski pouk v duh. semenišču (do 1917) in je istodobno poučeval na orglarski šoli liturgiko in cerkvenoglasbeno zgodovino, koralno ter nekaj časa tudi figuralno petje. Sodeloval je pri Cecilijinem društvu kot odbornik, bil član cerkvenoglasbene komisije za lj. škofijo in 1817 postal knezošk. duhovni svetnik. — F.-eve skladbe so: Moški zbori (Lj., 1906), Mešani in ženski zbori (Lj., 1909); 7 venčkov slov. nar. pesmi; v GZ 1909 5 zborov; v NA 8 zborov; Litanije Srca Jez. (1913); Lavretanske in sv. Jožefa litanije (1915). Več skladb je še v nekaterih drugih zbirkah: v »Slavi presv. Evharistiji« 3 skladbe, v Silvestrovih »Kupletih« 3 kupleti, v Foersterjevi Cantica sacra III. 2 Tantum ergo, v Ljudski pesmarici 1 skladba, v Aljaževi pesmarici 1 zbor, v Premrlovi Pesmarici za mladino 1 pesem, v brošuri o priliki vseslov. mladeniškega shoda na Brezjah skladba »Mati na Brezjah«. Zložil je tudi več pevskih vlog k raznim igram. Pisal je največ v CG, in sicer članke, ocene, dopise, pa tudi v druge liste. Kot ponatis iz CG je izšla knjižica »Tradicionelna psalmodija« (v hrv. prevodu v »Sv. Ceciliji« in posebnem hrv. odtisu). Kot ponatis iz CG je izdal »Cerkvenoglasbeno liturgiko« (1923). *

Uredništvo: Ferjančič, Fran (1867–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi187038/#slovenski-biografski-leksikon (20. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Ferjančič Fran Ksaver, skladatelj, r. na Gočah pri Vipavi 1. dec. 1867, u. v Lj. 10. jun. 1943. Gimn. obiskoval v Gor (1878–86), teologijo v Lj. (1886–90) in bil ord. 19. jul. 1890. Službovati je začel kot duhovni pomočnik pri usmiljenkah v Lj. (1890–91), nakar je bil kpl. v Trnovem na Notranjskem (1891–95), v Trnovem v Lj. (1895–98), kpl. in katehet pri Sv. Jakobu v Lj. (1898–1906) in podravnatelj bogosl. semen. v Lj. (1906–17). 1917 je postal duhovni svetnik in bil žpk v Mavčičah (1917–19), nato pa kanonik-kurat kolegijatnega kapitlja v Novem mestu (1919–43). F. je študiral glasbo pri Danilu Fajglju (gl. čl.) in Antonu Hribarju (1838–1887) v času svojih gimnazijskih let v Gor., potem pa še v Lj. pri Antonu Foersterju (1837–1926), ko je v bogosl. semen. bil antifonar in vodil pevski zbor. Vendar je bil in ostal samouk, na katerega je pozneje veliko vplival Stanko Premrl (1880–1965). F. je v Regensburgu poslušal stare polifone skladbe klasikov (1894), v Lj. je na škofijski sinodi vodil petje (1903), udeležil se je tudi tečaja tradicionalnega korala pri benediktincih v Seckauu (1905) in cerkvenoglasbenega tečaja v Lj. (1908). Tu je bil vrsto let pevovodja m. in ž. zbora Katoliškega delavskega društva (1894–1917), poučeval je koralno in figuralno petje v bogoslovju (1899–1917) in na orglarski š. (1908–17), kjer je predaval tudi cerkvenoglasbeno zgodovino in liturgiko. Bil je navdušen cecilijanec in že od 1886 aktivno sodeloval kot odbornik pri Cecilijanskem društvu v Lj., od 1905 pa je bil tudi član cerkvenoglasbene komisije za lj. škofijo. Veljal je za splošno priznanega strokovnjaka v koralnem in liturgičnem petju. Čeprav se je kot skladatelj opredelil za cerkv. glasbo in pisal v glavnem zborovske skladbe (moški, mešani, ženski zbori) v duhu cecilijanskega gibanja, je F. zaslovel tudi po svojih uspelih in zelo priljubljenih priredbah slov. narodnih pesmi (venčki). Kot samostojni tiski so izšle skladbe: Moški zbori, Lj. 1906; Stara koralna sekvencija na čast Materi božji, Lj. 1908; Mešani in ženski zbori, Lj. 1909; Litanije Srca Jezusovega, Lj. 1913; Lavretanske litanije za mešani zbor, Lj. 1915; Litanije sv. Jožefa za mešani zbor, Lj. 1915; V revijah pa je objavil: v Glasbeni zori 1899–1900 (5 zborov). Cerkvenem glasbeniku 1899–1935 (7 skladb), Novih akordih 1901–14 (8 zborov), Pevcu (1 zbor). V raznih zbirkah in publikacijah je še objavil: 1 skladba (J. Aljaž, Slovenska pesmarica II., Clc 1900 in 1911, Prevalje 1923), 2 skladbi (A. Foerster, Cantica sacra III., Lj. 1903), 3 skladbe (S. Premrl, Slava presveti Evharistiji, Lj. 1914 in 1920), 1 skladba (S. Premrl, Cerkvena pesmarica za mladino, Lj. 1916), 1 skladba (S. Premrl, Cerkvena ljudska pesmarica, Lj. 1928) in 1 skladba v brošuri Vseslovenski mladinski shod na Brezjah. F. je napisal tudi sedem uspelih venčkov slov. narodnih pesmi, tri kuplete (objavljeni v Silvestrovi zbirki kupletov), znano nagrobnico Zbogom, sestra draga in več pevskih vlog k raznim igram. Razen skladateljskega dela se je veliko ukvarjal s teoretskimi vprašanji cerkvene glasbe in je v štiridesetih letih svojega sodelovanja pri CG napisal vrsto razprav in člankov o cerkvenem koralu in cecilijanskem gibanju ter številne ocene in dopise. Od njegovih teoretskih spisov v tem listu je omeniti zlasti razprave: Drobtinica o cerkveno glasb enem koralu (1908), Razlika med koralnimi spevi v novem in starem misalu (1908), Razna mnenja o kvilizmi (1915), Kako se pojo lekcije in profetije (1915). Posebno pozornost sta vzbudila dva večja, tudi samostojno natisnjena spisa: Tradicionalna psalmodija (L. 1914, Zgb 1915) in Cerkveno glasbena liturgika (Lj. 1923). Napisal je tudi biografiji skladateljev Antona Hribarja (CG, Lj. 1907, 43–45, 56–59, 68–70) ter Ignacija Hladnika (CG, Lj. 1930, 77–79). Njegove skladbe so ocenili F. Kimovec (DS, Lj. 1906, 315), H. Sattner (DS, Lj. 1909, 335), E. Adamič (ibid., 445) in G. Krek (NA, 1910, 4).

Prim.: Catalogus cleri dioecesis labacensis 1891–1919; J. Šlebinger, Zbornik MS IX, Lj. 1907, 223; E. Adamič-P. Kozina, LZ 1913, 237–47; J. Šlebinger, 220, 234; Letopis ljubljanske škofije 1924, 97; 1926, 17; 1928, 95; 1930, 107; 1932, 105; 1935, 111; 1944, 127; NE I, Zgb 1925, 668 (J. Mantuani); M. Zjalić, Crkvena muzika, Samobor 1925, 81; SBL I, 175–76; J. Glonar, Poučni slovar I, Lj. 1931, 357; N. Kuret, Slovenska knjiga, Lj. 1939, 194–95; P. Hrovatin, Zgodovina glasbe, Lj. 1948, 486, 489–91, 494; MohBibl 220; Cvetko, 368, 377; D. Cvetko, Historijski razvoj muzičke kulture u Jugoslaviji, Zgb 1962, 481; KLSje, Lj. 1968, 23; Trobina, 99, 115–16.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Ferjančič, Fran (1867–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi187038/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. oktober 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine