Novi Slovenski biografski leksikon

DORNIK, Ivan (psevdonima Selimir Selko, Bogdan Selimir), klasični filolog, slavist, pisatelj, prevajalec, literarni kritik, urednik (r. 8. 2. 1892, Nevlje; u. 23. 6. 1968, Maribor).

Rodil se je v skromni kmečki družini. Po maturi na škofijski gimnaziji v Šentvidu 1913 je v Gradcu študiral klasično filologijo in slavistiko ter 1919 doktoriral v Zagrebu. 1917 se je zaposlil kot srednješolski učitelj na ljubljanski realki, 1919–23 je poučeval na celjski trgovski šoli, 1923/24 je predaval na ljubljanski prvi državni gimnaziji, zatem v Kruševcu v Srbiji do 1926, pedagoško pot pa je nato nadaljeval na mariborski klasični gimnaziji. Med vojno je bil izseljen v Srbijo. Po vojni se je vrnil v Maribor, kjer je ponovno poučeval slovenščino, ruščino in filozofijo na klasični gimnaziji ter tam služboval vse do upokojitve 1952. 1958–68 je bil honorarno zaposlen v mariborski študijski knjižnici (zdajšnja Univerzitetna knjižnica Maribor). Pripravil je bibliografski katalog z okrog 85.000 zapisi ter bibliografsko obdelal starejše časopisno in revijalno gradivo o Mariboru in slovenski Štajerski.

Dornikove najzgodnejše revijalne objave segajo v gimnazijska leta, ko je nekaj njegovih krajših pripovednih poskusov pod psevdonimoma Selimir Selko in Bogdan Selimir izšlo v dijaški reviji Zora ter revijah Mentor in Gorenjec. 1915–22 je objavljal črtice v Domu in svetu, npr. Pot materine duše (1915), Brez oči, Obtožnica: študentovi zapiski (oboje 1917) in Konji (1922). Preizkusil se je tudi v poeziji. Knjižno sta izšli dve njegovi deli, zbirka mladinskih kratkih zgodb Pasijonke (1923) in zbirka črtic Brez oči (1930). Od sredine dvajsetih let 20. stoletja se je vse bolj posvečal prevajanju; v njegovi poslovenitvi so luč sveta ugledala tudi dela Kellerja in Gorkega. Izpostaviti velja še dva prispevka, objavljena v Času: literarnovedno-estetski esej Pomen etičnih vrednot v umetnosti (1915) in kritika pesniške zbirke Deveta dežela Joža Lovrenčiča (1918).

Od ustanovitve do njene enajste številke je skupaj z Vladimirjem Kraljem 1938 urejal mariborsko literarno revijo Obzorja, pri kateri je v treh letih njenega obstoja sodelovala vrsta vidnih imen slovenskega književnega sveta ter je bila pomembno osišče literarnega in širše kulturnega življenja na slovenskem severovzhodu. Osrednji namen ustanovitve Obzorij je bil okrepiti literarno ustvarjalnost na Štajerskem in v Prekmurju ter ti pokrajini kulturno trdneje povezati z osrednjo Slovenijo. Dornik je revijo v ideološko vse bolj razbeljeni predvojni Evropi hotel nazorsko profilirati kot zagovornico idealov zahodne demokracije.

Dornikovo umetniško razumevanje in občutenje so globoko zaznamovali katoliško izročilo, zlasti osrednje mesto človekove bogopodobnosti v njem, estetska senzibilnost, kriza evropske civilizacije in pacifizem. Ustvarjalno se je oblikoval v krogu Doma in sveta pod vplivom Izidorja Cankarja. Njegov lasten ustvarjalni opus resda ni obsežen, vendar je v njegovih črticah, v katerih se prepletajo realistične in ekspresionistične slogovne prvine, mogoče opaziti svojski, jezikovno izbrušen literarni izraz, pozoren na različne ravni človeškega doživljanja. Črtico Brez oči, ki je zasnovana okrog s slepoto protagonista poudarjene eksistencialne napetosti med zunanjostjo in človeško notranjostjo, lahko označimo za kompozicijsko vrhunsko. Dornikova kritika Lovrenčičeve Devete dežele nam ponuja dragocen vpogled v vznikanje ekspresionizma na Slovenskem in ima trajen pomen za slovensko literarno zgodovino. Njegova pisma iz časa urednikovanja Obzorij, ohranjena v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (Antonu Novačanu, Mišku Kranjcu, Antonu Debeljaku), izražajo veliko prizadevnost ter odprtost za različne umetniške in svetovnonazorske poglede.

Dela

Pasijonke, Celje, 1923.
Brez oči, Celje, 1930.
Pomen etičnih vrednot v umetnosti, Čas, 9, 1915, št. 5, 272–279.
Deveta dežela, Čas, 12, 1918, št. 1/2, 77–81.
Pot materine duše, Dom in svet, 28, 1915, št. 7/8, 257–258.
Dan solnca, Dom in svet, 30, 1917, št. 7/8, 233.
Brez oči, Dom in svet, 30, 1917, št. 7/8, 231–232.
Obtožnica : študentovi zapiski, Dom in svet, 30, 1917, št. 9/10, 289–291.
Pogovor s psom, Dom in svet, 31, 1918, št. 1/2, 23–25.
Konji, Dom in svet, 35, 1922, št. 4, 155–160.
Dolgčas, Dom in svet, 35, 1922, št. 7/8, 322–323.
Kelih, Dom in svet, 35, 1922, št. 7/8, 323–329.
Pod domačim stropom, Dom in svet, 35, 1922, št. 9/10, 372–373.
Pred novimi zarjami, Dom in svet, 35, 1922, št. 9/10, 353–355.
Maj, Dom in svet, 38, 1925, št. 4, 132–133.
Pesem, Dom in svet, 42, 1929, št. 6, 166.
Večer, Dom in svet, 42, 1929, št. 6, 166.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
SBL.
Narodna in univerzitetna knjižnica, NUK: Ms 1190, Debeljak, Anton, IV. korespondenca, Ms 1645, Novačan, Anton, IV. korespondenca, Ms 1921, Kranjec, Miško, IV. korespondenca.
France Vodnik: Ivan Dornik : Brez oči. Novele, Dom in svet, 44, 1931, št. 1/2, 83–84.
Umrl je Ivan Dornik, Kamniški občan, 7, 1969, št. 7, 8.
Lino Legiša: Zgodovina slovenskega slovstva, 6, Ljubljana, 1969.
Lado Kralj: Ekspresionizem, Ljubljana, 1986.
Janko Glazer: Razprave, članki, ocene, Maribor, 1993.
Bojana Stojanović Pantović: Strukturne razsežnosti slovenske kratke ekspresionistične proze, Slavistična revija, 54, 2006, št. 1, 33–40.
Gregor Kocijan: Slovensko kratko pripovedništvo 1922–1924 (starejših generacij), Slavistična revija, 54, 2006, št. 3, 329–348.
Jožica Čeh Steger: Vstop Ivana Dornika v ekspresionistično paradigmo, Slavistična revija, 57, 2009, št. 3, 437–450.
Vlasta Stavbar: Dr. Ivan Dornik, Nepozabljena klasična gimnazija Maribor, Maribor, 2023, 168–169.
Valijev, Sergej: Dornik, Ivan (1892–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi177874/#novi-slovenski-biografski-leksikon (10. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Petra Testen Koren Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2023-.

Slovenski biografski leksikon

Dornik Ivan, pisatelj, r. 8. febr. 1892 v Nevljah pri Kamniku, je maturiral 1913 v Št. Vidu n. Lj., študiral slavistiko in klas. filol. v Gradcu (prom. 1919 v Zagrebu), služboval kot profesor 1917–9 na realki v Lj., 1919–23 na trgovski šoli v Celju, od 1923 na I. drž. gimn. v Lj. Kot gimnazijec je objavljal prve poskuse v dij. Zori, Mentorju, Gorenjcu (psevd. Selimir Selko, Bogdan Selimir), pozneje leposlovne črtice v DS (1915 do 22), literarne študije v Času (1915, 1918), izdal »Pasijonke. Povestice za mladino« (Celje, 1923) ter ponatisa 1. zvezka Gregorčiča in spisov Fr. Erjavca (oboje v Lj. 1919, z uvodom). *

Uredništvo: Dornik, Ivan (1892–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi177874/#slovenski-biografski-leksikon (10. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine