Dev, Oskar (1868–1932)

DEV, Oskar (Oskar Johann Evangelist Deu), skladatelj, zborovodja, sodnik (r. 2. 12. 1868, Planina, Postojna; u. 3. 8. 1932, Maribor, pokopan v Ljubljani). Oče Edvard Dev, sodni svetnik, poslanec v kranjskem deželnem zboru, mati Antonija Dev, r. Pirc. Ded Franc Dev, patrimonialni sodnik, sestra Mira Costaperaria Dev, sopranistka, koncertna pevka, brat Edvard Dev, mornariški kapitan, sin Aleksander Dev, arhitekt, svak Josip Costaperaria, arhitekt.

Družina se je kmalu po Devovem rojstvu preselila v Črnomelj, kjer je njegov oče postal okrajni sodnik. Ljudsko šolo je obiskoval v Črnomlju, kjer ga je učitelj Franjo Šetina poučeval v petju, oče pa ga je uvajal v igranje klavirja. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu (1879–80, 1881–84, 1887–88) in klasični gimnaziji v Ljubljani (1880–81, 1884–87). V času šolanja v Novem mestu se je pod vodstvom Hugolina Sattnerja začel resneje posvečati glasbi. Sprva je nastopal kot solist altist, kasneje pa je sodeloval pri izvedbah večjih vokalno-instrumentalnih del in bil 1882–84 in 1887–88 zborovodja dijaškega zbora. Med bivanjem v Ljubljani je pel v zboru in obiskoval glasbeno šolo Glasbene matice, kjer so ga poučevali Fran Gerbič, Anton Foerster in Julius Ohm pl. Januschowsky. Študiral je pravo na Dunaju (1888–91), v Pragi in Gradcu (1891–92). Na Dunaju se je 1888–90 izpopolnjeval iz solopetja in harmonije na cerkveni glasbeni šoli Wiener St.-Ambrosius-Verein, kjer je bil njegov učitelj Julius Böhm, in pri sostanovalcu Mateju Hubadu. Redno je pel pri slovesnem bogoslužju v votivni in avguštinski cerkvi. Glasbeno obzorje si je širil tudi z rednim obiskovanjem koncertov in opernih predstav. Vojaški rok je odslužil v 17. pehotnem polku (1891–92).

Pravniško poklicno pot je začel kot pomožni uradnik v Ljubljani (1892–97), 1897 opravil pravosodni izpit in bil nato koncipist v odvetniški pisarni Dragotina Trea v Postojni (1897–98). 1898 je postal pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani. 1900 je prisegel kot sodnik. Še istega leta se je poročil z Antonijo Vičič. Od 5. 5. 1900 je služboval kot sodni prisednik na Brdu pri Lukovici, 2. 4. 1905–5. 7. 1911 v Škofji Loki, od 1910 kot okrajni sodnik, 5. 7. 1911–11. 10. 1919 v Kranju, od 1918 kot deželni sodni svetnik, in od 11. 10. 1919 v Mariboru. Upokojil se je 31. 3. 1932.

Dev se je že v študentskih letih uveljavil kot uspešen zborovodja, na Dunaju je vodil zbora društva Slovenija (1888–89) in Slovenskega pevskega društva (1889–91). Svoje poustvarjalno in glasbeno-organizacijsko delo je nadaljeval tudi po vrnitvi na Kranjsko. V vseh krajih, kjer je služboval, je ustanavljal pevske ansamble in se aktivno vključeval v delo čitalnic. Na Brdu pri Lukovici je ustanovil fantovsko pevsko skupino, v Postojni vodil zbor v okviru čitalnice, v Škofji Loki ustanovil in vodil več čitalniških zborov in celo salonski orkester ter v Kranju vodil čitalniški zbor. Najbolj je zaznamoval glasbeno življenje Maribora. Po vzpostavitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev 1918 je bil upravitelj, ki je bdel nad ukinitvijo nemških glasbenih društev Theater und Casinoverein ter Philharmonischer Verein. Vzporedno je bil med ustanovitelji društva Glasbena matica v Mariboru, njen idejni vodja in prvi predsednik (od 1919, društvo ga je 1924 imenovalo za častnega člana). Ustanovil je zbor (1919), ki je kmalu postal osrednji nosilec poustvarjalnega dela v Mariboru. Zaradi do sedaj ne povsem pojasnjenih nesoglasij v društvu in poslabšanja njegovega zdravja je do 1923 prekinil vsakršno sodelovanje z društvom. V istem času (ok. 1922) je ustanovil moški vokalni kvartet (Devov kvartet) ter z njim do 1931 uspešno nastopal v različnih krajih po Sloveniji in v tujini.

Devova osredotočenost na vokalno poustvarjalno delovanje se odraža tudi v njegovem skladateljskem opusu. Precej časa in moči je posvečal zbiranju ljudskih pesmi in napevov, še posebej na slovenskem Koroškem. Zapise je predal v hrambo Odboru za nabiranje slovenskih narodnih pesmi pri Glasbeni matici v Ljubljani – kasneje so postali del dokumentacijske zbirke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Slovenski glasbeni javnosti jih je predstavil predvsem v obliki številnih priredb in harmonizacij, ki so izšle v tisku in bile deležne izjemne popularnosti pri izvajalcih in poslušalcih ter so do danes ostale del železnega repertoarja slovenskih zborov. Pri njihovem snovanju se je pogosto opiral na izvirno zvočnost ljudskega večglasja, kar daje zvočnosti skladb poseben značaj. V izvirnih vokalnih skladbah, tako v samospevih kot zborih, je Dev v pogledu oblikovne zasnove in harmonskih izraznih možnosti zvesto nadaljeval tradicijo romantične pesmi 19. stoletja, pri čemer pa je glasbeni stavek gradil z uporabo posameznih glasbenih prvin ljudske glasbe ter ga s tem trdno vpel v slovensko glasbeno kulturo. To velja zlasti za melodiko, ki se pogosto zgleduje pri značilni melodiki alpske ljudske glasbe. Skladbe označuje širok spekter vsebinskih poudarkov in žanrskih odklonov, od izrazno poglobljene eksistencialne tematike in skladb v baladnem vzdušju do vedrih, razposajenih humoresk.

Za svoje delo je prejel več priznanj. Bil je častni član mariborskega in ljubljanskega društva Glasbena matica. 1922 je prejel kraljevi red sv. Save. Po njem sta poimenovani ulici v Ljubljani in Mariboru.

Dev Oskar, glasbenik, r. 2. dec. 1868 v Planini na Notranjskem. Obiskoval je 1885 do 1888 šolo Glasbene Matice v Lj. in cerkvenoglasbeno šolo »Ambrosiusvereina« na Dunaju pod vodstvom Julija Böhma. Juridične študije je dovršil na Dunaju in je sedaj dež. sodni svetnik v Mariboru. Zložil je več moških in mešanih zborov in samospevov s spremljevanjem klavirja (v izdajah Glasbene Matice in v Novih Akordih). Nabiral in harmoniziral nar. pesmi, med temi okrog 400 koroških, ki so v arhivu Glasbene Matice v Lj. Po njem prirejene nar. pesmi sta izdala deloma Schwentner v Lj., deloma Glasbena Matica v Lj. Ustanovil je mariborsko Glasbeno Matico (1919), bil od početka njen predsednik in zborovodja. V mlajših letih je bil D. pevovodja dijaškega zbora v Novem mestu, Slovenije na Dunaju, Slovanskega pevskega društva na Dunaju, pozneje v sodnih službah pevovodja čitaln. pevskega zbora v Postojni, Škofji Loki in Kranju ter pevskega društva Zarja na Brdu. Njegove skladbe so porojene iz humorja in imajo mnogo naivnega in naravnega. Pl.