Novi Slovenski biografski leksikon

DEV, Aleksander (rojstno ime Aleksander Jožef Dev; Aleksander Saša Dev), arhitekt (r. 26. 3. 1903, Lukovica pri Domžalah; u. 13. 8. 1967, Maribor). Oče Oskar Dev, skladatelj, mati Antonija Dev, r. Vičič. Teta Mira Costaperaria Dev, sopranistka, koncertna pevka, tetin mož Josip Costaperaria, arhitekt.

1914–19 je obiskoval Državno gimnazijo Franca Jožefa v Kranju, 1919–22 pa gimnazijo v Mariboru. Arhitekturo je začel študirati 1922 na tehnični visoki šoli v Gradcu (Hochbauschule), aprila 1923 je to šolo pustil. V poletnem semestru 1923 je študiral na tehnični visoki šoli (Technische Hochschule) v Münchnu, 1923–27 pa na Tehniški visoki šoli v Ljubljani, kjer je 1927 diplomiral pri Jožetu Plečniku. V Beogradu je 1933 opravil izpit za pooblaščenega arhitekta. Kot nameščenec je delal 1927–28 pri gradbenem podjetju Friedriger & Czeike v Mariboru, 1928–30 pa pri stricu, arhitektu Josipu Costaperariji v Ljubljani. Nato je bil sodelavec pri pooblaščenem gradbenem inženirju Vladimirju Šlajmerju v Mariboru (1930–32). Kot samostojni arhitekt je delal 1933–41 v Mariboru. Od 1934 je bil član Ljubljanske inženirske zbornice, 1935 je bil izvoljen za člana nadzornega odbora. Delovnopolitični urad (Arbeitspolitisches Amt) ga je 1941–43 prisilno zadržal kot nameščenca pri Upravi gradnje Gradišča, tj. Hutterjevega bloka v Mariboru, 1943–45 pa je bil nameščenec pri gradbenem podjetju Teiml & Spitzy v Mariboru. 1945 je delal pod Komando mariborskega vojnega področja, zatem istega leta pri Okrožnem odboru osvobodilne fronte (OO OF) Maribor, 1946–47 v Okrožnem projektantskem biroju Maribor, predhodniku Projekta Maribor, 1947 pa v Industrijskem gradbenem podjetju Gradis. Bil je direktor mariborske podružnice Slovenija-projekta (1947–52), ki se je reorganizirala konec 1952 in se preimenovala v Projekt Maribor; v njej je bil direktor do upokojitve 1965.

Sodi med pionirje mariborske funkcionalistične arhitekture. Njegov opus obsega zlasti stanovanjske, poslovne in počitniške stavbe, v manjši meri nagrobnike, oblikovanje notranje opreme in pohištva. Posvečal se je tipografiji in oblikoval napise, cenike, naslove, oglase, izdeloval je načrte za stroje in naprave. V njegovi arhitekturi odmeva sočasno arhitekturno dogajanje v Srednji Evropi, pa tudi stanovanjska gradnja 19. stoletja in Plečnikova dela. Za njegova dela so značilne izčiščene površine, kubusne zasnove z ravno streho, poudarjanje talnega zidca z uporabo kamnitih oz. keramičnih plošč, simetrične fasade z rizalitom v osi ali asimetrične s težiščem na enem od vogalov, funkcionalistični pravokotni okenski okvirji, ki jim mestoma kontrastirajo polkrožne odprtine, smotrna razporeditev prostorov in celostna obravnava stavbe, saj je večkrat izdelal načrte tudi za notranjo opremo in pohištvo. Med študijem pri Plečniku je izdelal načrt za univerzitetno knjižnico, po vsej verjetnosti mišljeno za neizvedeni univerzitetni kampus v Tivoliju, ki je bil pozneje izhodišče Plečnikovega načrta za NUK. Z arhitektom Jaroslavom Černigojem je sodeloval pri treh vidnejših projektih, ki predstavljajo vrhunce funkcionalizma v Mariboru, bil je glavni projektant pri prvem in tretjem: Osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev (1930–31), ki je prvi poskus uvedbe funkcionalizma v Mariboru, Hranilnici Dravske banovine (1931–32, glavni projektant Černigoj) in Hutterjevem bloku (1940–41), prvem stanovanjskem bloku v Mariboru. V zavarovalnem zavodu odmevajo Plečnikova Zacherlova hiša in sočasna srednjeevropska arhitektura. Zaobljeni vogal predstavlja težišče pročelja, v katerega vnašajo plastičnost vratne in okenske odprtine ter balkoni, skoncentrirani v njegovi osi, dinamičnost dopolnjujeta tanki liniji zidca v pritličju in napušča, ki v napeti krivulji obtekata obcestni fasadi. Hutterjev blok, ki je sinteza prvonagrajenih načrtov obeh arhitektov, ki sta na natečaju sodelovala vsak s svojim načrtom, se naslanja na srednjeevropsko stanovanjsko arhitekturo 19. stoletja in dunajsko socialno stanovanjsko gradnjo iz obdobja med obema vojnama (t. i. Rdeči Dunaj). Kare na območju Gradišča zavzemajo štirje večnadstropni trakti, od katerih sta severni in južni višja za nadstropje. Iz gladke fasade, ki bi morala biti obložena s ploščami travertina, izstopajo s slopi podprti nadstreški vhodov in balkoni. Prostorna stanovanja, sprva namenjena uradnikom in vodilnim nameščencem Hutterjeve tekstilne tovarne, imajo bivalne prostore, obrnjene na ulico, in pomožne na dvorišče. Zgleden primer funkcionalizma je tudi Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937–40), kjer je uspešno razrešil problematiko ozke parcele, ko jo je zasnoval kot vogalno stavbo z zaobljenim vogalom, poglobljenim pritličjem, konzolnim nadstropnim delom ter teraso s perforirano ograjo in lebdečim nadstreškom. Je avtor več družinskih hiš, ki so nastajale pod vplivom funkcionalizma, ponekod je ohranjal historistične elemente. Naredil je načrte za več počitniških hiš in planinskih koč na Pohorju, npr. Ribniško kočo, kjer je stavbo vpel v naravno okolje z uporabo kamna in preigraval motive iz tradicionalne arhitekture (npr. šivani rob, okenski okvirji). Pri počitniških hišah, kjer je prepletel sočasno udobje s tradicionalno alpsko arhitekturo, je večkrat uporabil kombinacijo kamnitega pritličja in lesenega nadstropja z moderno izpeljanko ganka.

Dela

Načrt za Univerzitetno knjižnico, 1927, Ljubljana.
Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, 1930–31, Maribor (soavtor Jaroslav Černigoj).
Hranilnica Dravske banovine, 1931–32, Maribor (soavtor Jaroslav Černigoj).
Večstanovanjska hiša, 1937–38, Maribor, Cankarjeva ulica 16.
Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, 1937–40, Maribor (soavtor Milan Černigoj).
Preureditev mestnega stolpa za vinarski muzej, 1938–46, Ptuj.
Hutterjev stanovanjski blok, 1940–44, Maribor (soavtor Jaroslav Černigoj).
Večstanovanjska vila, 1940–41, Maribor, Medvedova ulica 13.
Ribniška koča, 1946–49, Pohorje.
Devova enodružinska hiša, 1947–51, Maribor, Bernekerjeva ulica 6.
Načrt za železniško postajo, 1951, Maribor (soavtor Milan Černigoj).
Preureditev stavbe današnje Umetnostne galerije, 1953–54, Maribor (soavtorji Jaroslav Černigoj, Milan Černigoj in Jože Požauko).

Samostojne razstave

Maribor, 1988 (Galerija židovski stolp, skupaj z Jaroslavom Černigojem).
Ljubljana, 2004 (Narodna in univerzitetna knjižnica, skupaj z Jožetom Plečnikom in Hrvojem Brnčićem).

Skupinske razstave

Jože Plečnik in njegovi mariborski učenci (Maribor, 1995).
Plečnikova ljubljanska šola (Praga, Češka, 1996).
Tank! Slovenska zgodovinska avantgarda (Ljubljana, 1998).
Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja (Ljubljana, 2001).
Človek ne more mimo, ne da bi pustil sled – Maribor med leti 1918–1941 v gradivu izbranih osebnih fondov PA Maribor (Maribor, 2006).
Exposition fleuves – collections Gandy Gallery et CNEAI (Pariz, Francija, 2009).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, NŠAL, K Brdo 1835–1905, Prepis rojstne in krstne knjige župnije Brdo.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj, SI ZAL KRA 122, Gimnazija Kranj, t. e. 11, a. e. 48–49, t. e. 12, a. e. 50–52, katalogi.
Arhiv Tehnične univerze Gradec (Archiv der TU Graz), Studienblätter, Aleksander Dev.
Pokrajinski arhiv Maribor, SI PAM/1758 Dev Saša, 1908–1942.
Arhiv tehnične univerze v Münchnu (TUM Archiv), PA, Stud. Dev, Alexander.
Izvestja za šolska leta 1918–1930 / Državna klasična gimnazija v Mariboru, Maribor, 1930.
Dokumentacija Umetnostne galerije Maribor, hemeroteka, Aleksander Dev.
MG+MSUM, dokumentacija-arhiv, hemeroteka, Aleksander Dev.
Allgemeines Künstlerlexikon, 26, München - Leipzig, 2000.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
ES.
Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
Enciklopedija likovnih umjetnosti, 2: D-Ini, Zagreb, 1962.
Luc Menaše: Svetovni biografski leksikon, Ljubljana, 1994.
Aleksander Dev, Jaroslav Černigoj: Hranilnica Dravske banovine, Maribor, Arhitektura, 1932, št. 11/12, 289–291.
Vinski muzej na Ptuju, Slovenec, 5. 12. 1937.
s. a.: Zanimivo palačo bodo zgradili v Mariboru, Ponedeljski Slovenec, 5. 4. 1937.
Jože Curk: Kratek oris komunalne in gradbene zgodovine Maribora med obema vojnama, Kronika, 28, 1980, št. 3, 194–199.
Jelka Pirkovič Kocbek: Izgradnja sodobnega Maribora : mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976, Ljubljana, 1982.
Nace Šumi: Arhitektura XX. veka u Sloveniji, Arhitektura XX. vijeka, Beograd - Zagreb - Mostar, 1986, 53, 133.
Stane Bernik: Pogledi na novejšo slovensko arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, 1992, 36.
Plečnikova šola v Ljubljani, Ljubljana, 1996.
Bogdan Reichenberg: Jaroslav Černigoj in Aleksander Dev, Večer, 19. 11. 1996.
Andrej Brence: Vinarski muzej v Ptuju od ustanovitve leta 1937 do otvoritve 1946, Etnolog, 6, 1996, 79–91.
Stane Bernik: Slovenski arhitekturni in oblikovalski modernizmi, Umetnost na Slovenskem : od prazgodovine do danes, Ljubljana, 1998, 310–311.
Eva Pezdiček: Banka v Tyrševi ulici, 20. stoletje : arhitektura od moderne do sodobne : vodnik po arhitekturi, Ljubljana, 2001, 127–130.
Stane Bernik: Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana, 2004, 256–257.
Peter Krečič, Veselin Mišković: Načrti za stavbo univerzitetne biblioteke v Ljubljani : Jože Plečnik, Aleksander Dev, Hrvoje Brnčić, Ljubljana, 2004.
Marjeta Ciglenečki: Urbanistična podoba Maribora v 19. in 20. stoletju, Studia historica Slovenica, 6, 2006, št. 2/3, 531–555.
Stojan Skalicky: Arhitekt Saša Dev in Maribor, AR : arhitektura, raziskave, 2007, št. 2, 20–25.
Jerneja Ferlež: Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor, 2008.
Eva Pezdiček: Hranilnica na Tyrševi ulici, DOCOMOMO Slovenija_100, Ljubljana, 2010, 62.
Jerneja Ferlež: Hutterjev blok, Leksikon mariborske družbe in kulture po letu 1945, Maribor, 2012, 77.
Bogo Zupančič: Ljubljanska inženirska zbornica 1919–44, Ljubljana, 2013.
Matevž Čelik, Maja Vardjan, Bogo Zupančič: Pod skupno streho : moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov, Ljubljana, 2013, 206.
Eva Murko: Aleksander Dev na Ptuju, Maribor, 2017 (diplomska naloga).
Rakovec, Andreja: Dev, Aleksander (1903–1967). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024650/#novi-slovenski-biografski-leksikon (9. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Petra Testen Koren Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2023-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine