Debeljak, Anton (1887–1952)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Anton_Debeljak_1920s.jpg (21. 5. 2014)

Slovenski biografski leksikon

Debeljak Anton, pesnik, kritik in prevajavec, r. 25. okt. 1887 v Šegovi vasi v Loškem potoku na Dolenjskem. Po osnovnih razredih doma in v Nov. mestu je dovršil novomeško gimn. 1908, študiral nato romanistiko na dunajski univerzi in Sorbonni (1908–12), služboval 1913–6 v Gorici, v Idriji 1916–8, na II. državni gimnaziji v Lj., od 1921 na lj. višji realki (promoviral na lj. univerzi 1923). Prvence (pesmi in prozo) je priobčeval kot gimnazijec (psevd. Unilij) v DP in Zvončku, nato v Omladini, Hrv. Smotri, od 1910 sodeluje pri LZ; izdal je pesniško zbirko »Solnce in sence« (Lj. 1919), Moderno franc. liriko v prevodih (Lj. 1919), sledili so prevodi Anatole France, Pingvinski otok (1920), Barbussov »Ogenj« (1920), Ch. de Coster, Thyl Ulenspiegel (1923), izidejo še: G. Flaubert, Salambô; Eduard Rod, Zasebno življenje Mihaela Teissiera; Alfonso Lopez Vieira, Amadis; Hon. de Balzac, Okrogle povesti (Contes drolatiques). Pisal je lit. eseje, ocene, polit. članke, poročila v LZ, Slovanu, Slov. ženi, Njivi, SN, Jutru, Jugoslaviji, Jutr. novostih, Nar. Dnevniku. *

Uredništvo: Debeljak, Anton (1887–1952). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi170112/#slovenski-biografski-leksikon (20. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Debeljak Anton, pesnik, kritik in prevajalec, r. 25. okt. 1887 v Šegovi vasi pri Loškem potoku na Dolenjskem, u. 24. okt. 1952 v Lovranu. Oče Franc je bil kmečki delavec in priložnostni zidar, mati Ivana Krajec. Gimn. je obiskoval v Novem mestu (1900–08) in se ves čas vzdrževal z inštrukcijami. Romanistiko je študiral na dunajski U (1908–11) in na Sorboni v Parizu (1911–12), služboval je v Gor. (1913–15), nato je bil eno leto vojak, v Idriji na realki (1916–18), na II. drž. gimn. v Lj., od 1921 na realki, pozneje na I. drž. gimn. do upokojitve 1949. Leta 1921–22 se je kot štipendist franc. vlade izpopolnjeval v Parizu, 1923 je doktoriral v Lj. Po vojni je bolehal za hudo astmo in zadnja leta bil pogosto v raznih bolnišnicah. Prve pesmi in prozo je priobčil kot dijak 1908 v DP v Pragi pod psevdonimom Unilij. Pozneje je s polnim imenom, anonimno in s številnimi psevdonimi (preko 100!) objavljal pesmi, potopise, eseje, knjiž. študije in kritike, jezikoslovne razprave in poročila v skoraj vseh slov. in mnogih hrv. revijah in listih, kot so: LZ, Sn, SN, GorS, GL, S, J, DS idr. Izdal je pesniško zbirko Solnce in sence (Lj. 1919), prozo in mladinske pesmi Tičistan (1940) in Italijansko-slovenski slovar skupaj z V. Strnadom (1941, 1943). V LZ je objavil vrsto informativnih člankov o franc. lit.: Paseizem in futurizem (1912), Zadnje smeri v francoski književnosti (1917), O dadaizmu (1922), Likovno pesništvo (1922), Gustave Flaubert (1922), Anatole France (1925), Paul Valéry (1926), v Slov. ženi 1912–14 je priobčil Pregled glavnih zastopnic francoskega slovstva; dalje Iz hispano-ameriške književnosti (LZ 1924), Luis de Camoes (LZ 1925), Goethe in Jugoslovani (Mnt. 1931, 32), Iz portugalskega pesništva (LZ 1933). Po lastni izjavi je znal sedemnajst jezikov, prevajal je iz trinajstih, avtorjev pa je prevedel enaintrideset. Mnogo prevodov je izšlo v revijah, kot npr. P. Claudela Marijino oznanjenje (DS 1926), v knjigah pa so izšli naslednji prevodi: iz angl.: L. Adamič: Kriza v Ameriki (1932), J. Erskine: Kratkotrajna sreča Francoisa Villona (Verze, 1964); iz flamščine: Charles de Coster: Ulenspiegel in Lam Dobrin (1923); iz franc: Moderna francoska lirika (1919), A. France: Pingvinski otok (1920), H. Barbusse: Ogenj (1921), L. Hémon: Marija Kožuhova (1927), G. Flaubert: Salambô (1931), H. de Balzac: Lepa Imperija (Mrb. 1952, Lj. 1963), Okrogle povesti (1955), Veseli župnik mendonski (1964); iz nem.: K. May: Old Surehand (1930); iz portug.: A. L. Vieira: Amadis (1925); iz rušč.: K. Čukovskij: Šuri-Muri Velikan (1946); iz špan.: M. Cervantes: Zgledne novele (1951); sodeloval je pri prevodih za knjigi Svet humorja in satire I. (1951) in Svetovna književnost II. (1964). Poleg tega je prev. nekaj pesmi za češ., slovaš., franc. in ital. antologijo jsl. poezije.

Prim.: Ž. arh. v Loškem potoku; SBL I, 124; LPJ I, 582–3, kjer je J. Munda navedel psevdonime, časopise, v katerih je sodeloval, in bibliografijo; (tu bo navedena le važnejša literatura o njegovem izvirnem delu); I. Dornik, Solnce in sence, DS XXXII, 1920, 85–86; M. Jarc, Solnce in sence, LZ XL, 1920, 116–117; –o (B. Borko), Dr. A. D., J 23. X. 1937; isti, Literamo-posredniško delo dr. A. D., Knjiga 1953, 2–5; F. Petrè, Raziskovalec na področju poezije, NS 1952, 1028–33; I. Podržaj, Šopek imortel na grob dr. A. D., JiS 1957/58, 326–329; ZSS VI, 1969, 110–1 s sl.; M. Dodič, 225 let novomeške gimnazije, Novo mesto 1971, 349.

Jem.

Jevnikar, Martin: Debeljak, Anton (1887–1952). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi170112/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. junij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine