Černej, Ludvik (1870–1936)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 33, 15. 8. 1926

Novi Slovenski biografski leksikon

ČERNEJ, Ludvik (Ludovik Černej, Ljudevit Černej, psevdonimi Habetov L., Dravinski, Dravinjski, Pohorčan, Framčan, Luka Hebe), učitelj, šolski nadzornik, pedagoški publicist (r. 15. 8. 1870, Fram; u. 25. 8. 1936, Makole). Oče mlinar. Hči Anica Černej, mladinska pisateljica in pesnica, sin Darko Černej, pravnik, diplomat.

Osnovno šolo je obiskoval v Framu, nato se je vpisal na mariborsko gimnazijo. Po končanem drugem razredu se je prepisal na mariborsko učiteljišče, kjer je 1891 maturiral in se usposobil tudi za čebelarskega učitelja (1905), obiskoval je še tečaje za vinogradništvo, sadjarstvo in risanje.

Nanj so vplivali odlični učitelji, zlasti pa ravnatelj Henrik Schreiner, ki je postal njegov pedagoški vzornik.

Po maturi je bil eno leto suplent na šoli v Limbušu, nato je na očetovo željo pustil službo in doma prevzel mlin. Schreiner ga je prepričal, da se je 1893 vrnil, in sicer kot učitelj v Makolah, kjer je poučeval do 1897, nato štiri leta v Čadramu (pri Oplotnici), 1901 pa je v Grižah pri Celju prevzel mesto začasnega nadučitelja, na katerem je ostal enajst let. Šele tik pred prvo svetovno vojno je v Grižah postal stalni nadučitelj. Tam je deloval osemnajst let in dosegel najboljše rezultate pri vzgojnem delu. Po končani vojni je bil izvoljen za zastopnika učiteljstva v Višji šolski svet v Ljubljani. Od 1919 do upokojitve 1928 je deloval kot šolski nadzornik za celjski, laški in vranski okraj.

Kot mlad učitelj je pisal lirske pesmi in jih pod različnimi psevdonimi objavljal v Ljubljanskem zvonu. V mladinskih listih (Vrtec, Zvonček, Angelček, Šolski list in Mladi Korotan) je objavljal pesmice in črtice iz otroškega življenja. Izkušnje poučevanja v Makolah so navdahnile mladinsko povest Bogdančkova mlada leta, ki je 1895 izšla v Knjižici za mladino v Gorici.

Kot pisatelj pedagoških člankov in razprav se je prvič pojavil 1894, ko je v Popotniku objavil razpravo O metodi pouka spisja. V člankih in razpravah se je poglobil v otrokovo duševnost, o čemer je pisal v razpravi Iz otroškega duševnega življenja ter v referatu Kako in v koliko naj učitelj neguje čustvo za čast pri otrocih. 1898 je pisal o pomenu pouka realij (zgodovina, zemljepis, prirodopis). Pri poučevanju je poudarjal nazornost in se zavzemal za pouk na prostem pri vseh predmetih, predvsem pri realnih predmetih, saj »brez realnega opazovanja ni realnega znanja«. Bil je mnenja, da mora učitelj otrokom privzgojiti ljubezen do domovine in slovenskega jezika.

Od 1902 je sodeloval pri sestavljanju učnih slik k ljudskošolskim berilom, ki jih je izdajala Slovenska šolska matica, katere podpredsednik je bil Černej. V referatu Kako je navajati mladino, da bode po izstopu iz šole rada in s pridom čitala, ki je izšla 1914 v Pedagoškem letopisu, je učiteljem dajal navodila, kako učencem privzgojiti željo po branju.

V času, ko je učil v Grižah, je tudi čebelaril. Bil je tajnik celjske podružnice Slovenskega čebelarskega društva od njene ustanovitve 1909, za šest let je bil imenovan za popotnega učitelja čebelarstva na Spodnjem Štajerskem.

1919 je urejal Šolski list, ki je po oblikovanju jugoslovanske države začasno nadomeščal čitanko. 1922 je sestavil Tretjo čitanko, ki je doživela šest izdaj. Dve leti zatem je predelal Računico za osnovne šole Luke Lavtarja. V njej so ostale Lavtarjeve misli, Černej pa jo je izpopolnil z novo učno snovjo. Posebno skrb je posvetil vajam, ponavljanju in uporabnim nalogam, ki jih je vzel iz praktičnega življenja.

V pokoju je napisal svoje Spomine, ki so izhajali v Popotniku.

Dela

  • Bogdančkova mlada leta, Gorica, 1895.
  • Iz duševnega življenja otroškega, Popotnik, 1898, 1899.
  • Spomini in izkušnje, Popotnik, 1932/33, 1933/34.
  • Tretja čitanka, Ljubljana, 1922.
  • Lavtar : računica za osnovne šole : II. srednja stopnja : računanje v neomejenem številnem prostoru, Ljubljana, 1924 (predelava Ludvik Černej).
  • 60 let čebelarskega društva Prebold : 1952–2012, Prebold, 2012.
  • Osebna bibliografija COBISS.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • SBL.
  • Karel Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, IV, Ljubljana, 1898.
  • Fran Roš: Ludvik Černej (nekrolog), Učiteljski tovariš, 17. 9. 1936, LXXVII, 1936/37, 8, 2.
  • Janko Orožen: Ludovik Černej, sreski šolski nadzornik, Pedagoški zbornik, Ljubljana, 1937.
  • Slavica Pavlič: Ob 100-letnici rojstva Ludvika Černeja, Sodobna pedagogika, XXII, 1971, 1–2, 74–76.
  • Slavica Pavlič: Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem, Ljubljana, 2000.
Ribarič, Mateja: Černej, Ludvik (1870–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi165976/#novi-slovenski-biografski-leksikon (12. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Černej Ludovik, pedag. pisatelj, r. 15. avg. 1870 v Framu. Dovršil je 2 gimn. razr. in 1891 učiteljišče v Mariboru, se usposobil tudi za čebelarstvo, obiskoval tečaje za vinogradništvo, sadjarstvo in risanje, učiteljeval v Limbušu, Makolah, Čadramu, od 1. nov. 1901 v Grižah (od 21. marca 1919 okr. šol. nadzornik). V mlajših letih se je poskušal kot lirik (LZ 1892–6, psevd.: L. Habetov, Dravinjski, Framčan), priobčeval je pedag. članke in razprave (P od 1894), med temi o metodi pouka v spisju (1897), o pouku v realijah kot vzgojevalni sili (1898), Iz duševnega življenja otroškega (1898, 1899), sodeloval pri učnih slikah k ljudskošolskim berilom (SŠM 1902–9), predelal Lavtarjevo Računico za osnovne šole, II. del (1924; prim. P 1924, 230), ocenjeval mladinske leposlovne zbirke ter napisal več črtic in povesti za mladino (Zvonček). — Prim.: Glaser IV, 50, 310. Šr.

Šlebinger, Janko: Černej, Ludvik (1870–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi165976/#slovenski-biografski-leksikon (12. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine