Novi Slovenski biografski leksikon

ČERNEJ, Darko, pravnik, diplomat (r. 8. 12. 1906, Griže, Žalec; u. 23. 8. 1990, Ljubljana). Oče Ludvik Černej, učitelj, šolski nadzornik, pedagoški publicist, mati Marija, r. Hasenbüchl, učiteljica. Sestra Anica Černej, pedagoginja, pesnica, pisateljica.

Pravo je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in nato v Zagrebu, kjer je bil 1930 promoviran. 1930–42 je služboval v sodni službi in kot samostojni odvetnik v Ljubljani. Politično se je udejstvoval v delu Samostojne demokratske stranke (SDS), sodeloval je pri njeni prenovi kot član začasnega odbora SDS (od 1939). Ob kapitulaciji Jugoslavije je bil kot predstavnik SDS imenovan za člana Narodnega sveta za Slovenijo. Po ustanovitvi OF je kot zastopnik SDS avgusta 1941 postal član Vrhovnega plenuma OF. Od septembra 1943 do marca 1944 je bil pravni referent v upravni komisiji za osvobojeno ozemlje, od marca do jeseni 1944 načelnik odseka za izgradnjo oblasti pri predsedstvu SNOS in nato pri Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije (NKOJ). Januarja 1944 je postal član Znanstvenega inštituta pri IO OF. Oktobra 1943 je bil izvoljen v SNOO (Vrhovni plenum OF) in septembra 1944 v IO OF. Od marca 1945 je delal na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu kot načelnik političnega oddelka in nato v diplomatski službi. Bil je poslanik in nato veleposlanik na Češkoslovaškem (1945–48) ter veleposlanik v Mehiki (1949–51), na Švedskem (1952–55), v Italiji (1955–58) in Franciji (1960–62), v vmesnih obdobjih pa pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve (1959–60) in državni podsekretar v sekretariatu za zunanje zadeve (1962–63). 1963−74 je bil sodnik novoustanovljenega Ustavnega sodišča SR Slovenije, nato predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije in Zveze združenj pravnikov Jugoslavije.

Njegova pravniška kariera je ob povojni karieri v diplomaciji ostala v ozadju, a je v pravniških združenjih po koncu diplomatske kariere vseeno odigral vidno vlogo. Njegova veleposlaniška pot je trajala neprekinjeno skoraj dvajset let. Po nekaterih ocenah je bil značilen predstavnik povojne jugoslovanske komunistične diplomacije, ki je premogla evropsko uglajenost in zavidljivo raven znanja.

Bil je prejemnik številnih jugoslovanskih in tujih odlikovanj, mdr. reda jugoslovanske zastave z lento, reda zaslug za narod z zlato zvezdo ter reda bratstva in enotnosti z zlatim vencem.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
ES.
Jugoslovenski savremenici : ko je ko u Jugoslaviji, Beograd, 1970.
Narodni svet za Slovenijo, Slovenec, 8. 4. 1941.
Milan Bevc: O delu in razvoju Muzeja narodne osvoboditve LRS od ustanovitve do danes, Letopis muzeja narodne osvoboditve LRS, Ljubljana, 1957, 153–159.
Janez Šinkovec: Dr. Darko Černej, Delo, 8. 9. 1990.
Jerca Vodušek Starič: Liberalni patriotizem in intransigenca leta 1941, Prispevki za novejšo zgodovino, 2001, št. 2, 59–76.
Maja Vidmar: Anica Černej (1900–1944), Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, 2007, 359–363.
Irena Bratuša: Titov diplomat v Pragi, Slovenski diplomati v slovanskem svetu = Slovenskie diplomaty v slavjanskom mire = Slovinští diplomaté ve slovanském světě, Mengeš - Ljubljana, 2010, 127–138.
Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji : zapisniki sej najvišjih organov in organizacij 1942–1945, knjiga 11, Ljubljana, 2012.
Tone Kos: Ignac Golob : prototip poklicnega diplomata, Kranj, 2016 (magistrsko delo).
Hadalin, Jurij: Černej, Darko (1906–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020970/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 5. zv.: Č. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine