Novi Slovenski biografski leksikon

ČEBULAR, Jakob (Jacob Tschebular), šolnik, fizik (r. 31. 7. 1844, Tekačevo; u. 3. 7. 1929, Ljubljana). Oče Jožef Čebular, kmet, mati Ana Čebular, r. Blasina.

Gimnazijo v Celju je obiskoval 1858–66, študij nadaljeval na univerzi v Gradcu in na Dunaju (1866–70), kjer je 1870 diplomiral. Prvo službeno leto je opravljal kot suplent na gimnaziji v Gradcu (1870–71), 1871‒1904 je bil profesor na realni gimnaziji v Gorici, nato se je upokojil. 1915 se je preselil k hčerki Mariji Širca v Ljubljano, kjer je umrl.

Kot profesor matematike in fizike na realni gimnaziji v Gorici je že 1875 v letnem poročilu šole izdal obširno matematično pedagoško razpravo v nemščini o izračunu Briggsovih in Neperjevih logaritmov ter razlagi logaritemskih tablic. Posebej pomemben je njegov učbenik Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča (v dveh delih, Gorica, 1882–83), prvi slovenski učbenik fizike z novo slovensko terminologijo, ki jo je oblikoval v sodelovanju s Franom Erjavcem. Pri pripravi učbenika mu je strokovno svetoval Anton Šantel, profesorski kolega na goriški realki, izid knjige pa je finančno podprl Anton Gorjup.

Veliko kasneje je 1923 s pohvalno oceno izšel še njegov učbenik Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole.

Kot mnogi učitelji tedanjega časa se je aktivno vključil v življenje kraja. Sodil je v krog goriških izobražencev, ki so se združevali v Collegium ucenjacorum goritiense in se zbirali na t. i. učenjaških shodih, prijateljeval je z različnimi izobraženci, tudi s pesnikom Simonom Gregorčičem (na pogrebu je bil v častni straži ob njegovi krsti), o njem je objavil tudi življenjepis (Nada (Sarajevo), 1895, 215–217, 236–237). Zavzeto je deloval v goriški Čitalnici (za predsednika je bil izvoljen 1906), kjer je imel mdr. 1897 predavanje o rentgenskih žarkih. Prav tako je bil vključen v delo Centralne posojilnice v Gorici (član nadzorstva) in v Trgovsko-obrtno zadrugo (1899 predsednik nadzorstva).

Dela

  • Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča, 2 zvezka, Gorica, 1882–1883.
  • Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole, Ljubljana, 1923.

Viri in literatura

  • NŠAM, rojstne matice župnije Rogaška Slatina.
  • PSBL.
  • SBL.
  • Dreizehnter Jahresbericht der k. k. Ober-Realschule, Görz, 1873.
  • Matični udje v abecednem redu, Letopis Matice Slovenske, 1875, 68–88.
  • Občni zbor slovenske čitalnice v Gorici, Glas, 24. 12. 1875.
  • Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča, Slovenski narod, 1. 9. 1882.
  • Fizika za nižje gimnazije, realke, učiteljišča : spisal in založil J. Čebular, c. k. višje realke profesor v Gorici, 1882, Soča, 18. 8. 1882.
  • Šolske knjige slovenske, Ljubljanski zvon, 2, 1882, 571–572.
  • Učiteljski tovariš, 1. 9. 1882, 271.
  • Nova šolska knjiga, Šola : glasilo Goriških učiteljev, 4, 1883, št. 2, 64.
  • Soča, 29. 10. 1897, [str. 2].
  • Občni zbor trgovsko - obrtne registrovane zadruge, Primorski list, 15. 3. 1900.
  • Centralna posojilnica v Gorici, Primorski list, 5. 5. 1904.
  • Občni zbor »Slov. čitalnice« v Gorici, Gorica, 22. 12. 1906.
  • Pesnik Simon Gregorčič, Primorec, 30. 11. 1906.
  • Čebular: Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole, Obrtni vestnik, 6, 1923, št. 15/16, str. 117.
  • Anton Stupica: Naša Kronika, Kronika slovenskih mest, 4, 1937, št. 4, 250–256.
  • Branko Marušič: Goriška leta Pavline Pajk, Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2014, št. 11, 11–18.
  • Branko Marušič: Doktor Karel Lavrič (1818–1876) in njegova doba, Ljubljana, 2016.
Balkovec Debevec, Marjetka: Čebular, Jakob (1844–1929). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi164581/#novi-slovenski-biografski-leksikon (7. december 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Čebular Jakob, šolnik, r. 31. jul. 1844 v Tekačevem pri Rog. Slatini, je študiral gimn. v Celju 1858–66 in univerzo v Gradcu in na Dunaju do 1870, služboval v Gradcu in od 1871 na realki v Gorici, upokojen 1904 in živi od 1915 v Lj. V Gorici je deloval do 90tih let pri podrobnem društvenem življenju, pri Čitalnici, v načelstvu Goriške ljudske posojilnice, izdal Fiziko za nižje gimnazije, realke in učiteljišča (Gorica 1882–3), s katero je ustvaril, uporabljajoč hrv. terminologijo in s sodelovanjem Fr. Erjavca, slov. fiz. terminologijo, ter Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole (Lj. 1923). *

Uredništvo: Čebular, Jakob (1844–1929). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi164581/#slovenski-biografski-leksikon (7. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Čebular Jakob, šolnik in fizik, r. v Tekačevem pri Rogaški Slatini 31. jul. 1844, u. v Lj. 3. juI. 1929. Gimn. je obiskoval v Celju (1858–66) in nato študiral filozofijo na U v Gradcu in na Dunaju (1866–70), kjer je tudi postal doktor filozofije (1871). Najprej je služboval kot suplent na gimn. v Gradcu (1870–71), potem pa je bil trideset let do svoje upokojitve prof. na realki v Gor. (1871–1904). 1915 se je preselil k hčerki Mariji por. Širca. Na Dunaju bil član »Slovenije«, v Gorici je zelo aktivno sodeloval v društvenem življenju, v Čitalnici, pri Goriški ljudski posojilnici (bil v načelstvu) in pri Trgovsko-obrtni zadrugi (1899 bil preds. nadzorstva). Bil je v tesnih prijateljskih stikih s Franom Erjavcem, Matejem Voduškom in Matevžem Bogdanom Ternovcem, pa tudi s pesnikom Simonom Gregorčičem, katerega je bil velik častilec in zagovornik (na njegovem pogrebu je bil v častni straži ob krsti). V političnem oziru je bil bolj naklonjen staroslovencem. Ko je državni zbor 1880 sprejel Vošnjakovo resolucijo o slovenščini kot učnem jeziku, se je kot strokovnjak za fiziko in kemijo z velikim navdušenjem posvetil ustvarjanju slov. strokovne terminologije; za ti panogi je s pomočjo Frana Erjavca uspešno izdelal primerno slov. izrazoslovje z naslombo na hrvaško terminologijo Bogoslava Šuleka. Rezultat tega dela je njegova knjiga Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča v dveh delih (Gor. 1882–83). Napisal je biografiji Karla Jaromira Erbena (Vienac zabavi i pouči 1886, 281, 284–87, 314–16) in Simona Gregorčiča (Nada 1895, 215–17, 236–37). Sodeloval je tudi s številnimi manjšimi nepodpisanimi prispevki v takratnem gor. časopisju (GospL, Glas, Soča, Slovan, Goriški vestnik). V poznejši dobi je za banovinsko zalogo šolskih knjig in učil v Lj. sestavil še učbenik Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole (Lj. 1923).

Prim.: LZ, 1882, 571–72; Kres, Clc 1882, 495; III, Clc 1883, 480; I. Berbuč (LZ 1883, 67–70, 131–35); I. Zoch, Hrvatska enciklopedija II, Osjek 1890, 175; LZ 1895, 45; Glaser IV, 221, 428; Simonič, 72; SBLI, 91; Šuklje, I, 71; Glonar, I, 236; Gabršček, I, 268,494; II, 6, 45, 228; Tuma, 255; Krajevni leksikon Dravske banovine, Lj. 1937, 599; Kron 1937, 254;N. Kuret, Slovenska knjiga, Lj. 1939, 168; Banovinska zaloga šolskih knjig in učil – Cenik... Lj.1939, 27, 37; Plesničar, 34; Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova I, Zgb 1956, 388; III,132; MohBibl 337; R. Kodela-J. Munda-N. Rupel, Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona 1881–1941, Lj. 1962, 100, 246, 251; Koblar, Gregorčič,421; KLSje III, 396; Vencajz, Spomenica..., Lj.184, 138.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Čebular, Jakob (1844–1929). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi164581/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (7. december 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine