Čebokli, Andrej (1893–1923)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Andrej_Čebokli_1920s.jpg (22. 5. 2014)

Slovenski biografski leksikon

Čebokli Andrej, pisatelj, r. 27. nov. 1893 v Kredu na Goriškem, u. 17. okt. 1923 prav tam. Študiral je na goriški gimn. (1896 do 1914), po zrelostnem izpitu moral v vojno do 1918. Po enoletnem zdravljenju je študiral v Lj. 3 leta slavistiko in romanistiko in postal 1922, že bolan za sušico, nam. učitelj slov. in ital. na dekliškem liceju v Lj. O počitnicah 1923 je šel domov iskat zdravja, a se ni več vrnil. Prve gimn. pesniške poskuse Č.-jeve je prinesla dij. Zora, prvo povestico LZ (1914, psevd. Andrejanov). Kot vseučiliščnik je objavljal črtice v DS (1920–3), goriški Mladiki (1920) i. dr. Iskal je v družbi mladih dominsvetovcev svojskega izraza za svoje sanje o »novem človeštvu, ki bo živelo v evangeliju in njegovih resnicah« (Lovrenčič). Ta idejna vsebina se mu je upodabljala največ v obliki črtic iz vojnega vzdušja. Udejstvoval se je hkrati tudi kot kritik (DS, Čas). — Prim.: Mladika 1924, 154 (s sliko); Slovenec 1923, št. 236; DS 1923, 245. Slika: KGM 1922, 38. Grf.

Grafenauer, Ivan: Čebokli, Andrej (1893–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi164225/#slovenski-biografski-leksikon (15. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Čebokli Andrej, pesnik pisatelj, kritik, dramatik, r. 27. nov. 1893 v Kredu pri Kobaridu in tam u. 17. okt. 1923. Oče Ivan, kmet, mati Terezija Kuščar. Osn. š. v Kredu, nato bil v vadnici Šolskega doma v Gor. (1904–05), naslednje leto (1905–06) na drž. pripravnici, od koder je odšel v gimn. v malo semenišče, kamor je bil sprejet, ker je vikar Jakob Fon spoznal dečkovo vsestransko nadarjenost in pridnost. Imel pa je »Jurecev« – tako se je pri hiši po domače reklo – v Gor. tudi strica Andreja, ki je bil nadpaznik v kaznilnici; ta mu je pomagal, da je prebrodil gmotne težave prvih let v Gor. V višji gimn. pa je izstopil iz semenišča in stanoval privatno ter se vzdrževal z inštrukcijami. Po maturi – napravil jo je ob začetku vojne leta 1914 – je moral namesto na univerzo v vojake, čeprav se je bil že vpisal na graško U. Bil je na raznih bojiščih, kjer si je nakopal hud revmatizem. Iz vojne se je vrnil leta 1918 in se potem leto dni do jeseni 1919 zdravil doma, v Kredu. Jeseni 1919 je položil filozofsko-pedagoški uvodni izpit. Na lj. U je od 1919–20 do 1922 študiral slavistiko in romanistiko in v šolskem letu 1922–23 že bil nastavljen za suplenta na ženskem liceju v Lj., kjer je učil slovenščino in it. že med letom pa so se pokazali prvi znaki jetike kot posledice težkih vojnih let. Čez poletje je šel domov v Kred z velikim upanjem, da se pozdravi, a je že sredi oktobra umrl. Č. se je začel oglašati kot pesnik v Zori 1912–13 in 1913–14, objavil je osem pesmi (Bela jadra, In tebe še ni..., Srečanje, Nočni odmev, Spoznanje, Skoz noč brez neba), deloma psevdonimno (Andreanov), deloma kot Andre Čebokli. Po vojni pa je objavil le eno samo pesem Prolog k »Peklu na zemlji« (Almanah katoliškega dijaštva za leto 1922, 85). Tudi njegova proza sega že v predvojni čas. LZ 1914 mu je objavil prozo Podlokarjev Tine, vse ostale proze pa je prinesel DS od 1920 do 1923 (Otok živih, Velikonočno pismo, Črnček, Otrok gladu, Sonce se smeje nad črnimi rakvami, Idijot Marko in oni, Pod mrtvimi drevesi), nekaj malega M 1920, 1921 (Sanje božičnega večera, Skrivnostni domovi, Ločeni svetovi). Č. je tudi pisal ocene knjig (npr. o Remčevi knjigi Iz moje domovine, DS 1923, pa tudi v Č 1923), medtem ko je ostala v rkp. njegova disertacija o pesniku Josipu Pagliaruzziju - Krilanu. Prav tako neobljavljen je ostal rkp. Tragedija nerojenega otroka (dramski tekst). Čeboklijevo ustvarjanje je bilo spodrezano od prerane smrti že koj v zarodku, v začetnem poletu, in ga zato ni mogoče obravnavati drugače, kot mnogo obetajoče literarno ustvarjanje. Vendar dokazuje, da je bil Č. rojen literarni talent, ki je povrhu vsega vstopil v slov. lit. življenje v dobi po moderni in v prvi ekspresionistični fazi, ko se je »spremenjeno duhovno ozračje sproščalo v krčevitih emocijah, napetih gestah in zato tudi v drznih zvezah« (Legiša, ZSS VI, 29), kar bi veljalo deloma tako za nekatere Č.-jeve pesmi kakor tudi za kratko prozo, o kateri meni (F. Vodnik, Mnt 1938–39, 82), »da so njegove črtice nadvse značilne za nastopajočo generacijo in pomenijo nemara najčistejši izraz našega ekspresionizma v prozi«. Č. je bil res »klicar novega človeka, ki naj bi bil boljši, čistejši in plemenitejši«, zakaj gorje in strahote, ki jih je doživel v vojni, so se neizbrisno zarisale v njegovo duševnost.

Prim.: M 1921, 192; J. Lovrenčič, A. Č., S 1923; F. Koblar, A. C, DS 1923, 245; NašČ 1923, 115 s sl.; F. Bevk, Tebi na grob [pesem], M 1923, 446; J. Lovrenčič, A. Č., M 1924, 154–5 s sl.; A. Č., KolGorM 1925, 93; I[van Grafenauer] Grf., Č. A., SBL I, 90; J. Lovrenčič, Pogovor z A. Č. [pesem], DS 1933, 488–9; F. Vodnik, Grobovi tulijo, Mnt 1938–39, 82; J. Lovrenčič, Drugi pogovor z A. Č., DS 1943; isti, Pisatelj A. Č, GorL, 29, 2/3; Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova 5, 429; ZSS VI, 29–30, 145, 201 in pass.; LPJ I, 486 (L. Legiša) z lit.; Branko Marušič, Pesnik in pisatelj A. Č., PDk 1973, 247, 5 s sl.; Vinko Beličič, Pisatelj A. Č, KolGMD 1974, 40–1 z objavo nekaterih Č. tekstov, str. 55–61, in Lovrenčičevim Drugim pogovorom z A. Č., 61–2; A. Slodnjak, Obrazi, 1975, 302; prim. še KolGorM 1921, E (1921); IS 1927, 407.

Brj.

Brecelj, Marijan: Čebokli, Andrej (1893–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi164225/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. december 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine