Cigale, Matej (1819–1889)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Cigale Matej, pravoslovec in jezikoslovec, r. 2. sept. 1819 v Dolenjih Loméh št. 12 pri Črnem Vrhu n. Idrijo, u. 20. apr. 1889 na Dunaju. Šolal se je v Črnem Vrhu 1830, v Idriji do 1833, v Gorici (gimn. in fil.) do 1841, v Lj. (teol.) do 1842, v Gradcu (ius) do 1843, na Dunaju do 1846. Do konca 1847 je bil sodni praktikant v Gorici (tribunale civico-provinciale), napravil ob novem letu 1848 izpit za sodnika, zapustil drž. službo in bil od 1. jul. 1848 do srede sept 1849 v Lj., na kar je odšel na Dunaj, kjer je bil 1850 imenovan za ministrskega koncipista v uredništvu drž. zakonika, kjer je ostal do svoje smrti. 1866 je dobil naslov in značaj ministrskega tajnika in 1883 naslov in značaj vladnega svetnika. C. je bil že na gimn. dober jezikoslovec in si je svoje jezikovno znanje (zlasti slovanskih jezikov) razširil v lj. semenišču, v Gradcu in na Dunaju. Pisateljevati je začel najprej v N, kjer je popisal prvo avstr. razstavo na Dunaju (1845) in objavil nekaj prostih prevodov pesmic (1846,1847). Poznejši njegovi spisi se tičejo predvsem slov. jezika. V Gorici je 1847 z A. Mažgonom prevel »občinski ustav«. Kot dobrega poznavavca slovenščine so ga poklicali za uvodničarja Slovenije v Lj. (1848–1849), od koder je bil pozvan na Dunaj, da pomaga sestavljati slov. pravno terminologijo. V začetku 1850 so mu izročili uredništvo slov. dela drž. zakonika, ki ga je urejal 38 let. 1853 je uredil »Juridisch-politische Terminologie. Deutsch-kroatische, serbische und slovenische Separat-Ausgabe« ter popravil in predelal Mažgon-Krajnčev prevod občega državljanskega zakonika. Začetkom 1887 pa je izgotovil nov prevod o. d. z., po terminologiji drž. zakonika, ki pa se po njegovi smrti ni izdal. Poleg tega je prispeval s članki juridične in terminologične vsebine v Razlagovem Slov. Pravniku (1862) in pozneje v perijodičnem SP (1880, 1888). Prevajal je tudi najrazličnejše uradne tiskanice. Bil je praktičen jezikoslovec, predvsem stilist, ki se je pogosto oglašal po N (1853–1884), SG (1858–1863), Vodnikovem Spomeniku (1859) in Kresu (1886). Zastopal je pametno jezikoslovno zbližanje s Slovani, predvsem s Hrvati in Srbi. Glavno njegovo delo je Wolfov nemško-slovenski slovar (1860), ki ga je urejal od 1854–9 in v katerem je zbral veliko gradiva. Kot nekak popravek in dopolnilo je izdal 1880 pri MS v Lj. Znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča. C. je imel tudi velik vpliv na jezikovni razvoj šolskih knjig, ker je bil strokovni presojevavec šolskih knjig drž. zaloge, ki jih je večkrat popolnoma predelal, n. pr. veliki in mali katekizem, začetnico itd., ali pa tudi sam nove spisal, kot prvo, drugo in tretjo nemško slovnico za slov. ljudske šole ter slov. slovnico, ali pa prestavil iz nemščine, n. pr. Heuflerjev »Kratek popis cesarstva Avstrijanskega« za nižje razr. srednjih šol (Dunaj 1861) ter sestavil slov. terminologijo za Piskovo fiziko. C.-ove prevode iz različnih slovstev imajo tudi razne srednješolske čitanke (Miklošičeve) in Janežičevi Cvetniki. Poleg tega je sestavil še imenstvo za Atlant Slov. Matice (1870–77). Bil je izredno delaven in vesten v službi ter iskren rodoljub, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za slov. jezik in slov. pravno in javno življenje sploh. V drž. zakoniku je nagrmadil toliko pravno-terminologičnega gradiva v slov. jeziku, da je z njim ustvaril slov. pravniški jezik in ga usposobil za uradovanje. To je bilo silno težavno delo, ker si je moral sproti iskati in ustvarjati razne pravniške in državoznanske izraze. Njegovo jezikoslovno delo pa se je tikalo pred vsem besedotvoritve in sintakse. Njegov slovar in znanstvena tenninologija, s katero je postal ustvaritelj slov. znanstvenega jezika, hranita kljub svoji zastarelosti še marsikak lep izraz. — Prim.: Marn XXVIII, 25; Glaser III, 87, 252; Navratil, SP 1889, 129 (s sliko); DS 1889, 154, 174, 223; KMD 1894, 37 (s sliko); Slovan 1887, 225 (s sliko); INK 1890, 59 (s sliko). Klč.

Kolarič, Rudolf: Cigale, Matej (1819–1889). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi158709/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Cigale Matej, jezikoslovec in pravnik, r. 2. sept. 1819 v Dolenjih Loméh, župnija Črni vrh nad Idrijo, u. 20. apr. 1889 na Dujnaju. Oče Jožef, polgruntar, mati Neža Tominec. Osnovno šolo je obiskoval Črnem Vrhu do 1830, I. glavno šolo v Idriji do 1833, gimnazijo in licej v Gorici do 1841. Nato je stopil v bogoslovje v Ljubljani, kjer je ostal eno leto. Potem je eno leto študiral pravo v Gradcu, tri leta na Dunaju do 1846. Služboval je kot sodni pripravnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gor. Prve dni 1848 je v Clcu, kjer je bil sedež apclacijskega sodišča za Notranjo Avstrijo, napravil izpit za sodnika. Čez nekaj mesecev je izstopil iz državne službe. Postal je urednik prvega slov. političnega lista Slovenija, ki je pričela izhajati v Lj. prve dni julija 1848. V sept. 1849 je C. šel na Dunaj. Na Bleiweisov predlog je bil sprejet v urad pravosodnega ministrstva, kjer so prevajali državne zakone v vse avstrijske jezike. Tam je ostal do smrti. C. se je zanimal za jezikoslovje že na liceju v Gor.; tam je bila stolica za slovenščino. V lj. bogoslovju in na U je študij slovanskega jezikoslovja še poglobil, in sicer iz osebnega zanimanja ter pod vplivom tedaj mogočne ideje o slovanski vzajemnosti. V N 1845 je opisal prvo avstrijsko razstavo na Dunaju. To je bil njegov prvi objavljeni spis. Naslednji dve leti je priobčil v N nekaj prosto prevedenih pesmic. V Gor. je 1847 po naročilu tržaškega guvernerja grofa Stadiona skupaj z Antonom Mažgonom prevedel v slov. občinski red. V Lj. je bil, ko je urejal Slovenijo, odbornik Ljubljanskega slovenskega društva, kateremu je predsedoval Bleiweis. Namen društva je bil »omikanje in razširjevanje slovenskega narečja po vseh mogočih in po ustavi dovoljenih potih« (N 14. jun. 1848). Na Dunaju je bil C. član drž. komisije za juridično-politično terminologijo za slovanske jezike Avstrije. Komisijo je izdala nemško–hrvatsko, srbsko in slovensko terminologijo (Dunaj 1853). C. je obdelal slovenski del Slovenische juridiseh–politisehe Terminologie. Isto leto je izšel na Dunaju Občni državljanski zakonik (trije deli, skupaj 668 str.) in Kazenski zakonik, oba v C.-tovem slovenskem prevodu. C. je poslovenil tudi zakonsko pravo in rudniški zakon. Od 1853 do 1869 slov. prevod državnega zakonika ni izhajal v tisku. Znova je začel 1870; prenehal je 12. novembra 1918. V drugi dobi sta ga prevajala C. in Josip Stritar. 1854 so C.-tu poverili zahtevnejše delo, tj. sestavo nemško-slovenskega slovarja. Že Lj. slov. društvo je imelo v načrtu izdati obširen nemško-slovenski slovar, ki bi ustrezal takratnemu stanju jezika. Načrt se ni izvršil. V avg. 1853 je jezikoslovec Miklošič pisal Bleiueisu o potrebi takega slovarja. Bleiweis je nato v začetku 1854 omenil zadevo slovarja škofu A. A. Wolfu. Ta je misel sprejel in dal na razpolago denar, potreben za ureditev in natis nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja. Za uredn. je Bleiweis pradlagal C.-ta. Ta je delo sprejel. Slovar Deutsch-slovenisches je izšel 1860 v dveh delih. Obsega nad 2000 strani. Slovensko-nemški slovar je pa izšel tudi v dveh delih 1894 in 1895. Uredil ga je Maks Pleteršnik. Dvajset let za slovarjem je C. izdal Znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča (Deutsch-slovenische wisscnschaftliche Terminologie. Lj. 1880), ki je v nekem smislu dopolnilo slovarja. C. je v jezikoslovnih člankih v N in drugih časopisih obravnaval besedni red in stavo enklitik (N 1853, 1864; Slov. glasnik 1862), dovršne in nedovršne glagole (N 1854), stavo glagolov v stavku (N 1855), tvorbo ženskih samostalnikov na -ica (N 1857), svojilni in predmetni rodilnik ter nekatere točke slov. sintakse (N 1859), razliko med glagoloma moči in morati (N 1863), pisavo vrt ali vert (N 1866). V teh člankih je pokazal oster čut za duh in pravilnost jezika. Skoraj vsi njegovi predlogi so prešli v slov. slovnico in veljajo še danes. C. je sodeloval z jezikoslovnimi članki tudi pri Slovenskem pravniku in pri celovškem četrtletniku Kres. C. je kot presojevalec imel mnogo opraviti tudi s slov. šolskimi knjigami, katere je izdajala drž. zaloga šolskih knjig na Dunaju. Prevedel je Kratek popis cesarstva avstrijanskega sploh in njegovih dežel posebej. Za nižje gimn. in realke (Dunaj 1861; nemški spisal Heufler Ludwig). Za Atlant, ki ga je Slov. matica izdajala v sešitkih od 1869 do 1877, je priredil slov. besedilo. C.-tov psevdonim je Lomski. C.-tu so 1894 postavili v Črnem vrhu spomenik, na katerem je več izrekov. Med njimi sta dva pomembna. Prvi je C.-tov citat: »Kar zrak stvarem, je narodom narodnost«. V drugem pa Navratil poudarja C-tov pomen: »Jeden poglavitnih stebrov mile slovenščine in jeden največjih dobrotnikov slovenskemu ljudstvu«. Ta spomenik in spomenik postavljen dr. Francetu Lampetu so 1934 Italijani hoteli odstraniti, a je žpk c. oba dala prestaviti z javnega prostora na bivše pokopališče znotraj cerkvenega obzidja. 1967 je Turistično olepševalno društvo sporazumno z žpk dalo prenesti oba spomenika v park sredi vasi.

Prim.: SBL I, 78; J.[ože] D. [ebevec], Matej Cigale – slovenski jezikoslovec, DS 1889, 154–158; 174–178; dr. Fr. Lampe, Matevžu Cigaletu v spomin, DS 1894, 545–547 s sl.; krstna in družinska knjiga župnije Črni vrh; dr. Janko Lokar, Bleiweis in novičarji v borbi za slovenski jezik in domače slovstvo, Bleiweisov zbornik Lj. 1909, 1–140; IS 1926, 171 sl.

K-n

Kacin, Anton: Cigale, Matej (1819–1889). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi158709/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine