Celestin, Fran (1843–1895)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Fran_Celestin.jpg (21. 5. 2014)

Slovenski biografski leksikon

Celestin Fran, kulturni filozof in leposlovec, r. 13. nov. 1843 v Kleniku pri Vačah, u. 30. okt. 1895 v Zagrebu. V ljudsko šolo je hodil na Vačah in v Lj., dovršil kot sošolec Jurčičev lj. Gimn. (1857–65), študiral na Dunaju slovansko in klasično jezikoslovje (promoviral 1869), šel nov. 1869 kot »slovanski stipendijat« na Rusko, najprej v Petrograd, nato v Moskvo, napravil tu srednješolski izpit iz lat., gršč. in iz ruščine, ruske zgodovine in zemljepisja (1870) ter bil gimn. prof. v Vladimiru (1870) in Harkovu (1872), kjer se je pripravljal za magistrsko disertacijo (habilitacijo). Radi nenaklonjenosti profesorja, ki mu je večkrat izpremenil disert. temo, se je vrnil jeseni 1873 na Dunaj, postal 3. sept. 1876 suplent, po avstr. usposobljenostnem izpitu pa 27. nov. 1876 pravi učitelj na zagrebški gimn., poleg tega učitelj slovanskih jezikov na zagr. vseučilišču (nastopno predavanje 31. okt. 1878) in šel kot gimn prof. 1890 v pokoj, na vseučilišču pa deloval do smrti. Zanimanje za slov. in slovansko književnost se mu je zbudilo že na gimn. (prof. Iv. Macun), k pisateljevanju pa ga je spodbudil uspeh sošolca Jurčiča. Ž njim in s F. Marnom je izdal v osmi šoli 1865 leposl. zbornik Slovenska Vila (edini letnik), ki je prinesla iz C.-ovega peresa razen rodoljubnih pesmi tudi povestico »Oskrbnik Lebeškega grada«, romantično zgodbo iz 17. stol. na ozadju domače krajine. Kot dunajski dijak je zahajal z Jurčičem i. dr. v Stritarjevo literarno družbo in objavil v SG uspel prevod Ilijade, VI. sp. (1867), popotno novelico »Mala Furlanka« (1867) s spretnimi orisi miljeja in značajev in kmetiško povestico »Gostinja« (1868); napisal je tudi molierovsko veseloigro »Roza« (ST 11, 1869), ki pa ni uspela. Leposlovje je pozneje popustil, pesmi pisal le bolj zase, nekaj malega priobčil v SS (od 1888 s šifro —st—), ki je prinašal tudi njegove slov. prevode iz ruskega in ruske prevode iz hrv. in slov. pesništva. Glavno C.-ovo delo so razprave o kulturnih in književnih razmerah slovanskih narodov, ki jih je že v zrelih letih pisal. S »Pismi iz Rusije« o potovanju v Rusijo in petrograjskem življenju (Z. 1870) in z listki v SN (1871 sl.) je pričel vrsto razprav o Rusiji in njeni prosveti in jih nadaljeval v Z, LZ in Slovanu; razpravljal je o »Ruskih radikalnih strujah« (Slovan 1887), slovanski kulturi (Slavjanska pisma, LZ 1887), slikal portrete iz ruske književnosti: Gogolja, Puškina (Slovan 1884), Lermontova (tam 1885), Bjelinskega, Aksakova (LZ 1886), Katkova (Slovan 1887) in napisal znamenito knjigo o sodobni Rusiji »Rußland seit Aufhebung der Leibeigenschaft« (1875) in zgodovino ruske književnosti (ostala v rokopisu). Motril pa je z višjega kulturnofilozofskega stališča tudi naše prosvetno življenje; tako je razlagal v »Mislih« (1877) svojo filozofijo dela za hrv. in slov. nar. prosveto, razčlenil »naše kulturno obazorje« ob pogledu na kulturne vrednote Levstika, Jenka, Stritarja, Jurčiča (Naše obzorje, LZ 1883), oziroma še posebe v razpravi o Stritarju (Slovan 1887) in govoril tudi o »Ženskem vprašanju« (LZ 1884). Pri vsem svojem delu ni gledal kot bojevnik za slovansko skupnost edino na dobre strani slovanske prosvete, ampak je kot kulturni kritik odkrival tudi njene slabosti in hibe; usposobila ga je za to njegova visoka izobrazba, pridobljena ob študiju sodobne evropske filozofije in kulture. Objavljal je tudi številna književna poročila, največ iz ruske književnosti (SS) in pisal tudi v hrv. jeziku, tako v »Viencu« o Prešernu (1881), Dostojevekem (1883) in razna krajša poročila; književna podjetja je podpiral tudi gmotno (tako SS). — Prim.: Slovan 1884, 435 sl. (s sliko); SS 1895, 404; Tomić, Vienac 1895, 761 ( s sliko); Fr. Göstl, LZ 1896, 99 sl.; INK 1892, 50. Grf.

Grafenauer, Ivan: Celestin, Fran (1843–1895). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi156970/#slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine