Brinšek, Bogomil (1884–1914)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bogumil_Brinšek_1914.jpg (19. 5. 2014)

Novi Slovenski biografski leksikon

BRINŠEK, Bogomil (Bogumil Brinšek, Bogumil Jernej Brinšek, Bohumil Bartolomeus Brinšek), krajinski fotograf, alpinist, jamar (r. 10. 8. 1884, Ilirska Bistrica, Trnovo; u. 13. 9. 1914, Soko grad, Krupanj, Srbija). Oče Ivan Brinšek, trgovec, mati Ivana Brinšek, r. Gašperšič. Brat Gabrijel Brinšek, strojnik, društveni delavec.

Osnovno šolo je obiskoval v Trnovem, 1902 je končal realko v Ljubljani. Kot finančni proračunski asistent na oddelku za davke pri finančni upravi v Ljubljani je bil zaposlen do 1914, ko je bil kot poročnik avstro-ogrske vojske poslan na srbsko fronto, kjer je padel v bitki na Drini pri Krupnju v Srbiji.

Kot amaterski fotograf in planinec je postal osrednja osebnost druščine Dren, ki sta jo 1907 osnovala z Rudolfom Badjuro. Drenovci, mladi izobraženci, katerih idejno vodilo je bilo osvojiti slovenske gore pred nemškimi alpinisti, so bili začetniki sodobnega alpinizma na Slovenskem. Gorske vrhove so osvajali brez vodnika, mdr. so prvi brez vodnika preplezali severno triglavsko steno ter se kot prvi lotili zimskih vzponov (1912 na Triglav) in turnega smučanja. Kot planinec in alpinist je Brinšek skupaj s kolegi plezal nove smeri v slovenskih gorah, kot je bilo npr. grebensko prečenje Zeleniških Špic (1911) in opravljal zimske vzpone (februarja 1911 na Grintovec in Brano).

Ko je bilo 1910 v Ljubljani ustanovljeno Društvo za raziskovanje jam na Kranjskem, med ustanovitelji in člani ni bilo ljudi, sposobnih za delo v kraškem podzemlju. Tajnik društva Josip Cerk je povabil k sodelovanju Drenovce, ki so do začetka prve svetovne vojne predvsem po dolenjskem krasu raziskali preko sto jam. Drenovci so raziskovali zlasti podzemeljske dotoke v reko Krko. V ta namen so se lotili preiskovanja globokih brezen, kjer je bil Brinšek pogosto prvopristopnik. Tudi sicer je bil med najbolj prizadevnimi in je tudi kraške jame raziskoval s fotografskim aparatom 10 x 15 cm, stojalom in kaseto steklenih želatinastih plošč. Za slikanje v jamah si je svetil z magnezijevim trakom, navitim okoli kladiva. Plošče je razvijal v temnici v svojem stanovanju. Slike je delal v pigmentni tehniki in na bromovo srebrovem papirju. Bil je ustanovni član in prvi tajnik fotoamaterskega društva v Ljubljani (1911) ter Kluba slovenskih amater-fotografov, kjer so bili zbrani predvsem fotografi-planinci. Bil je tudi aktivni član drugih amaterskih fotografskih društev ter udeleženec fotografskih razstav. Brinškove fotografije so objavljene v Planinskem vestniku, Domu in svetu, Ilustriranem Slovencu itd. ter v knjigah Rudolfa Badjure, Pavla Kunaverja in Evgena Lovšina. Ohranjenih je 131 njegovih fotografij, od tega dvainšestdeset motivov s slovenskega krasa in pet s hercegovskega.

V okviru Društva za raziskovanje podzemeljskih jam so bili Drenovci t. i. dolenjska sekcija, katere glavni namen je bil ugotoviti podzemeljske dotoke v Krko.

Z Brinškovim delovanjem se je pospešeno razvijala slovenska umetniška ali piktorialistična fotografija z motiviko gorske krajine, kraškega površinskega in podzemeljskega sveta ter intimnih pejsažov. Njegov opus obsega piktorialistično in realistično/topografsko fotografijo. Je začetnik slovenske gorske umetniške fotografije, prvi slovenski zimskoalpinistični amaterski fotograf ter eden prvih jamskih fotografov, ki je fotografiral tudi v tehnično težje dostopnih jamah in v globokih breznih. Celo z vojaških vaj v Hercegovini (1913) se je vrnil s posnetki hercegovskega krasa.

Po njem je bil poimenovan strmi žleb v severni steni Planjave (Brinškov kamin), planinska strokovna knjižnica PD Snežnik v Ilirski Bistrici, najgloblje brezno v Snežniku, filatelistična sekcija v Ilirski Bistrici pa je v njegov spomin izdala znamko, dopisnico in priložnostni poštni žig; po njem je imenovana ulica v Ilirski Bistrici, na njegovi rojstni hiši je spominska plošča.

Viri in literatura

  • Österreichischen Staatsarchiv/Kriegsarchiv Sterberegister, Brinšek Bohumil Bartolomeus.
  • Zasebni arhiv in zbirke Vojka Čeligoja, Ilirska Bistrica.
  • SBL.
  • PSBL.
  • Pavel Kunaver: † Bogumil Brinšek, Planinski vestnik, 20, 1914, št. 8, 169–172.
  • Pavel Kunaver: Spomini na Bogomila Brinška, Planinski vestnik, 75, 1975, št. 3, 147–149.
  • France Habe, Andrej Kranjc: Delež Slovencev v speleologiji, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 1981, zv. 5–6, 1–93.
  • Brinšek, Bogumil, uradnik, fotograf, Naše jame, 30 (dodatek), 1988, 22.
  • Vojko Čeligoj: Brinškove neznane planinske razglednice, Planinski vestnik, 104, 2004, št. 2, 22–23.
  • Vojko Čeligoj: Gospod v žametni obleki, Planinski vestnik, 105, 2005, št. 4, 17–19.
  • Tina Renko: Fotografa Bogomil in Milan Brinšek, Ljubljana, 2007 (diplomsko delo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani).
Kranjc, Andrej: Brinšek, Bogomil (1884–1914). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi150266/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Slovenski biografski leksikon

Brinšek Bogumil, alpinist, r. 10. avg. 1884 v Ilir. Bistrici na Notr., u. 15. sept. 1914 (op. ur.: 13. sept. 1914) kot rez. častnik na bojnem polju pri Mostarju (op. ur.: v bitki na Drini pri razvalinah Soko grada pod Sokolsko planino (Rožanj 976 m), Srbija, občina Krupanj). V Lj. je dovršil 1902 realko, bil uradnik pri finančnem ravn., član Društva za raziskavanje jam na Kranjskem. Z Badjuro, Cerkom in Kunavrom je proučeval predvsem kraške jame (amaterske slike v DS in PV, kateremu je bil tudi sotrudnik). — Slike: IG I, 68; TS I, št. 11. Šr.

Šlebinger, Janko: Brinšek, Bogomil (1884–1914). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi150266/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Brinšek Bogomil (Bogumil), raziskovalec kraških jam in fotograf planin, r. 10. avg. 1884 v Ilirski Bistrici, u. 15. sept. 1914 (op. ur.: 13. sept. 1914) na bojišču pri Mostarju (op. ur.: v bitki na Drini pri razvalinah Soko grada pod Sokolsko planino (Rožanj 976 m), Srbija, občina Krupanj.). Oče Ivan je bil trgovec, mati Ivana Gašperšič s Prema. Realko je dovršil v Lj. (1902), nato je bil uradnik pri finančnem ravnateljstvu, padel je kot rezervni častnik. Že kot dijak je raziskoval domači Kras, v letih 1910 in 1911 se je pridružil dr. Cerku in Pavlu Kunaverju pri raziskovanju Dolenjskega krasa; »naš vodja je bil dr. Cerk, a njegova glavna opora, njegova desna roka je bil Brinšek« (Kunaver). Bil je član SPD in poleg raziskovanja se je posvetil predvsem fotografiranju. V kratkem je postal mojster v fotografiranju »in na slovenski zemlji ga v lepoti slik ni mogel nikdo prekositi. V amaterfotografskih razstavah v letih 1907 in 1909 pod okriljem SPD in 1911 v klubu slov. amaterfotografov je stopil v javnost in pridobil takoj vsa srca« (Kunaver). Ljubil je mogočne gorske prizore, posebno mu je bil pri srcu Triglav s Križkih podov, Martuljek pri Kranjski gori in Jalovec. Slikal je tudi podzemske jame, posebno Križno jamo pri Ložu. Slike je priobčeval v PV od 1909 do 1914 (npr. Grintovec in severno ozadje, Turška gora in Rinka, Dolgi hrbet, Skupina Skute, Grintovec-Kočna, Storžič in Zaplata, Jama »Okroglica«, Vrhovi Kočne, Grintovci) in v DS (Ob Cerkniškem jezeru, 1909, Križna jama pri Ložu, 1910). Okrog sebe je zbral vrsto prijateljev amaterjev in jih vodil pri preučevanju in upodabljanju naravnih lepot slov. planin. Po njegovi smrti je poklonil SPD njegov brat Josip, trgovec, več sto njegovih negativov Kamniških in Julijskih planin in obilo jamskih slik.

Prim: SBL I, 61; Pavel Kunaver: † Bogumil Brinšek, PV, XX, Lj. 1914, št. 8, 169–172 (s sl.) in 188–189 priložnostni osmrtni članek brez podpisa.

Jem.

Jevnikar, Martin: Brinšek, Bogomil (1884–1914). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi150266/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine