Bevk, Stanislav (1875–1956)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 37, 14. 9. 1930

Novi Slovenski biografski leksikon

Po opravljeni osnovni šoli v Litiji je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in po maturi 1894 študiral zoologijo in botaniko na Dunaju. Še kot študent se je vključil v raziskovalno delo na Zoološki postaji v Trstu, ki je bila tedaj del dunajske univerze. 1899 je objavil razpravo o zgradbi ledvic in morfologiji živega svedra (školjka, ki vrta v les) Zur Kenntnis des Baues der Niere und der Morphologie von Teredo L. Po letnici objave lahko sklepamo, da je bilo to njegovo doktorsko delo, ker je bil istega leta promoviran za doktorja filozofije. Pozneje se je strokovno izpopolnjeval še na tečajih univerz v Gradcu in Innsbrucku.

Kot profesor pripravnik je začel službovati v Celju in nato v Kranju. Za profesorja prirodopisa so ga kasneje izbrali na idrijski realki in ga 1904 imenovali za ravnatelja te šole. Od 1917 je bil ravnatelj II. gimnazije v Ljubljani. Februarja 1921 je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi v Ljubljani in kmalu nato vodja prosvetnega oddelka za Slovenijo. Vzrok za njegovo prezgodnjo upokojitev 1926 je bil verjetno politične narave. Glede na Bevkovo sodelovanje s časopisi Rodoljub, Sokolič in Brus lahko sklepamo, da je bil liberalno usmerjen. Bil je plodovit strokovni in poljudnoznanstveni pisec. Med svetovnima vojnama je bil med najvidnejšimi šolniki in pisci učbenikov na področju botanike in zoologije. Mdr. je avtor obsežnega učbenika Botanika za šolo in dom (1927). Po 1945 je bil vodja odsekov za visoko šolstvo pri ministrstvu LR Slovenije.

Dejaven je bil tudi na področju sistemskega urejanja varovanja narave. Ko je bil 1919 v okviru Muzejskega društva za Slovenijo na pobudo Ferdinanda Seidla ustanovljen Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, si je ta zadal nalogo pripraviti predloge za zavarovanje ogroženih delov narave, rastlinskih in živalskih vrst, jam ter za ozaveščanje javnosti. Trinajstčlanski odsek je pod Bevkovim predsedovanjem pripravil sedem strani obsegajoč dokument, znan pod imenom Spomenica, in ga januarja 1920 predal Pokrajinski vladi za Slovenijo. Bevk je vodil Odsek do 1921, ko ga je prevzel Fran Kos. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil še enkrat na čelu Odseka. Presenetljivo 1940 ni bil povabljen v Banovinski posvetovalni odbor za varstvo prirode, a je 1944 spet sodeloval pri naravovarstvenem delu skupaj z Antonom Šivicem in Alfonzom Gspanom v Posvetovalni delovni skupini za varstvo in ohranitev prirode in prirodnih spomenikov slovenske zemlje pri Prirodoslovnem muzeju. Bevk je 1948 za Referat za varstvo prirode, ki je deloval v okviru muzeja, napisal programski članek, ki je bil objavljen v prvi številki glasila Varstvo spomenikov.

Za ornitologijo je zaslužen kot predsednik kuratorija, na pobudo katerega je bil 1926 ustanovljen Ornitološki observatorij v Ljubljani. Skupaj z Jankom Ponebškom je Bevk pri tedanji banski upravi pridobil denarno podporo za ustanovitev sklada za delovanje observatorija.

1936 je postal častni član Lovskega društva Slovenije. Po drugi svetovni vojni je prejel odlikovanje slovenske lovske organizacije. Bil je soustanovitelj revij Lovec in Ribiško-lovski vestnik . S strokovnimi prispevki je aktivno deloval v lovstvu, še posebej na področju varstva narave in ohranjanja ogroženih živalskih vrst. Že 1920 je predlagal zakonito varstvo kozoroga, gamsa, jelena in medveda. Zavzemal se je za ekološki in etični pristop pri upravljanju z divjadjo. Odločno je nasprotoval delitvi na koristne in škodljive živali. Kot tajnik društva Zoo je dal 1927 pobudo za ustanovitev živalskega vrta v Ljubljani.

2009 so mu lovci v Šentvidu pri Lukovici odkrili spominsko ploščo.

Dela

  • Zur Kenntnis des Baues der Niere und der Morphologie von Teredo L., Arbeiten aus den Zoologischen Instituten der Universität Wien und der Zoologischen Station in Triest (Wien-Triest), 11/2, 1899, 269–288.
  • Botanika za šolo in dom, Ljubljana, 1927.
  • Lovski vodič, Ljubljana, 1937.
  • Po živalskem svetu : zbirka razprav in slik iz življenja živali, Ljubljana, 1944.
  • Domače živali in njih izvor, Ljubljana, 1955.
  • Vretenčarji Slovenije, Ljubljana, 1957.

Viri in literatura

  • SBL.
  • PSBL.
  • ES.
  • Ivo Božič: Slovenska ornitologija med leti 1926–1976, Proteus, 38, 1976, št. 7, 247–250.
  • Janez Gregori: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji, Scopolia Supplementum, 4, 2009, 2–22.
  • Romana Erhatič-Širnik: Možje, ki so začrtali smer glasila Lovec, Lovec, 43, 2010, 14–21.
  • Stanislav Peterlin: Odsek za varstvo prirode in njegova Spomenica 1920, Proteus, 72, 2010, št. 9/10, 401–411.
  • Kazimir Tarman: Stanislav Bevk – pobudnik ustanovitve Ornitološkega observatorija v Ljubljani, Svet ptic, 20, 2014, št. 2, 18–19.
Peterlin, S., Tarman, K.: Bevk, Stanislav (1875–1956). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140297/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. oktober 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Slovenski biografski leksikon

Beuk Stanislav, prirodoslovec, r. 2. maja 1875 v Št. Vidu pri Brdu (Kamnik), je končal 1894 gimn. v Lj., promov. na Dunaju, nadaljeval studije na zool. staciji v Trstu ter na počitniških tečajih za prirodoslovje na vseučilišču v Gradcu in Innsbrucku, bil suplent v Celju in Kranju, prof. v Idriji, 1904 ravnatelj idrijske realke, 1917 II. drž. gimn. v Lj., 1. febr. 1921 postal vodja prosvetnega oddelka pri pokr. upravi v Lj. Ustanovitelj in tačasni predsednik odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Lj. Njegovo pisateljsko delo je večinoma poljudno-znanstveno in je namenjeno posebno pobijanju pretiravanja v razlagi smotrenosti barev in oblik v živalstvu (Izvestje drž. realke v Idriji 1910, 1914) ter zbujanju ljubezni do narave (Lovec VI, št. 4; VII, št. 1–5; VIII, št. 1–3; SN 1919, št. 135). V Arbeiten aus d. Zoolog. Institute (Wien–Triest 1899) je objavil nemško razpravo »Zur Kenntnis des Baues d. Niere u. d. Morphologie von Teredo L.«, več manjših spisov v Izvestjih realke v Idriji (1903, 1904, 1908), Lovcu (1919–21) i. dr. ter (psevdon.) listke in krajše prispevke v Slovencu, Rodoljubu, Sokoliču (1921), Brusu itd. *

Uredništvo: Bevk, Stanislav (1875–1956). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140297/#slovenski-biografski-leksikon (14. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bevk Stanko (Stanislav), šolnik, r. 2. maja 1875 v Šentvidu pri Brdu (Kamnik) v učiteljski družini, u. 29. febr. 1956 v Lj. Osn. š. v Litiji in Lj., kjer je maturiral na gimn. Prom. na Dunaju za dr. filozofije; študije je nadaljeval na zoološki postaji v Trstu ter na počitniških tečajih za prirodoslovje na U v Gradcu in Innsbrucku. Najprej je služboval kot suplent v Celju, nato v Kranju; 1902 je prišel v Idrijo, kjer je 1904 postal ravnatelj nižje mestne realke, 1905 ravnatelj višje realke. Bil je v svojem času najmlajši ravnatelj v Avstriji. V Idriji si je zelo prizadeval za svojo šolo in za njen slovenski značaj. 1917 ravnatelj II. drž. gimn. v Lj., 1. febr. 1921 je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokr. upravi v Lj. 31. jul. 1926 je bil upokojen iz strankarskih razlogov. Po 9. maju 1945 spet reaktiviran kot šef odseka za visoke šole v ministrstvu za prosveto Slovenije; 1946 je bil upokojen. Od 1946 do 1952 je bil honorarno še v službi v Prirodoslovnem muzeju v Lj. Ustanovitelj in več časa predsednik odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Lj. Ustanovitelj Gibanja za varstvo prirode, soustanovitelj Ornitološkega observatorija v Lj. in deset let njegov predsednik. Soustanovitelj in dolgoletni urednik revije Lovec in Ribiško-lovskega vestnika. Bil je vse življenje strasten lovec in ribič in je prav zaradi tega posvetil večji del svojega poljudno znanstvenega pisanja lovu in ribištvu; napisal je nad 3.000 strani. Objavljal je v: Arbeiten aus d. Zoolog. Institute (Wien-Triest 1899), Izvestje realke v Idriji (1903, 1904, 1908, 1910, 1914), Lovec, SN, itd. Napisal je tudi celo vrsto knjig: Botanika, Prirodopis, Zdravilne rastline, Vretenčarji iz Slovenije, Lovski vodič, Domače živali in njihov izvor, itd.

Prim.: Gabršček, II, 69; IdrR 1956, 1, 59; SPor 1955, 100; Tov. 1955, 20, 451-454 (s sl.); Lovec 1955, 50–1 (s sl.); Lovec 1956, 1, 1; SPor 1956, 53 (4. 3. 1956); Ribič 1956, 3, 49 (s sl.); Proteus 1956, 284 (s sl.); SBL, I, 36.

Špac.

Špacapan, Bernard: Bevk, Stanislav (1875–1956). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140297/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. oktober 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine