Benkovič, Alojzij (1867–1934)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 2, št. 5, 31. 1. 1926

Novi Slovenski biografski leksikon

BENKOVIČ, Alojzij (Vekoslav Benkovič, Al. B., Al. Benkovič, A. Benkovič, Vinko), prevajalec, slovaropisec, farmacevt (r. 21. 6. 1867, Kamnik; u. 7. 2. 1934, Kamnik). Oče Valentin, kmet, klejar, mati Marija, r. Ogrinc (Ogrinec). Brata Josip Benkovič, duhovnik, pisatelj, zgodovinar in Ivo Benkovič, pravnik, dramatik, pisatelj, politik, prevajalec, stric Josip Ogrinec, učitelj, pisatelj, prevajalec.

Gimnazijo je od 1878 obiskoval v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral farmacijo. Študija ni dokončal. Kot asistent farmacije ni imel stalne službe za daljše obdobje, služboval je v lekarnah v Celju, Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, Ptuju, v Kamniku.

Ob lekarniškem delu se je ukvarjal s prevajanjem leposlovja iz slovanskih jezikov, nemščine, angleščine, francoščine in italijanščine ter z zbiranjem rastlinskih imen. Prevajal je romane in krajša prozna besedila (Ludovic Halévy, Aleksej Tolstoj, André Theuriet, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Eliza Orzeszkowa, Alphonse Daudet idr.), gledališke igre za ljudske odre, zlasti v Kamniku, Ljubljani in Mariboru (Mesalina; Ludwig Anzengruber: Slaba vest), ter pesmi (Mihail Lermontov, Heinrich Heine, Jan Neruda, Sándor Petöfi, Johann Wolfgang von Goethe, Friedrich Schiller, Oscar Wilde idr.). Njegovo prevodno delo obsega okrog 150 naslovov. Kritika je cenila zlasti njegove prevode proze. 1909 je objavil kratek članek o Petöfiju.

Zbiral je slovenska, nemška in latinska imena rastlin. Pri Slovenski šolski matici v Ljubljani je 1922 izdal Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel. V Farmacevtskem vjestniku v Zagrebu pa je izšel slovensko-latinsko-nemški Imenik zdravilnih rastlin (1925), ki je bil izdan tudi kot brošura v samozaložbi.

Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel (1922) vsebuje okoli 2.700 slovarskih sestavkov s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni rastlin. Kje in kako je avtor nabiral imena, ni znano. S seznama okrajšav so razvidna območja, kjer se je uporabljalo posamezno ime: Bela krajina (Bel.), Beneška Slovenija (Ben.), okolica Brežic (Br.), Dolenjska (Dol.), Goriška (Gor.), Haloze (Hal.), okolica Idrije (Id.), Istra (Is.), Koroška (Kor.), Kras (Kr.), Notranjska (Notr.), Pohorje (Poh.), Slovenske gorice (Sl. Gor.), Štajerska (Št.), Tolminsko (Tol.), Vipavska dolina (Vip.), vzhodna Štajerska in Prekmurje (Vzh. Št.). Za nekaterimi imeni je naveden kraj, kjer naj bi rastlina uspevala, npr. bolmet (Luče, Štajerska). Tako so označena tudi redka imena iz okolice Kamnika ali z Gorenjske, npr. gričevnik (Kamniške planine), primožki (kamniška okolica), kočun (Bled), piskalica (Sorško polje), pogačica (okrog Kranjske Gore), ravš (Bohinj). Gradivo je zajeto tudi iz del drugih avtorjev (Ivan Tušek, Fran Erjavec, Martin Cilenšek) in iz rokopisnih zbirk, npr. Jerneja Medveda in Julija Głowackega, niso pa upoštevane vse različice. Največ je imen z Goriške (okoli 130), Štajerske (okoli petdeset) in Krasa (okoli petdeset) ter iz rokopisa Jerneja Medveda (okoli štirideset). Večja pomanjkljivost slovarja je, da v slovarskih sestavkih izpričana slovenska, latinska in nemška rastlinska imena pogosto niso v vlogi iztočnic, čeprav uvod to obljublja. Avtor pogosto ni ločil imen vrst in višjih sistematskih kategorij. Marsikatero znano ime tudi manjka, npr. jurček, mušnica.

Imenik zdravilnih rastlin (1925) vsebuje okoli 1.000 slovarskih sestavkov z latinskimi, nemškimi in slovenskimi imeni zdravilnih rastlin, ki so se takrat uporabljale v lekarnah. Okoli osemdeset rastlin se zaradi znanstveno dokazanega zdravilnega delovanja še danes uporablja v fitoterapiji.

Upoštevanih je okoli 590 slovenskih poimenovanj. Od 240 latinskih imen zdravilnih rastlin jih je 226 navedenih že v Slovensko-latinsko-nemškem rastlinskem imeniku slovenskih dežel, dodanih je še štirinajst tujih rastlin. Imena nimajo oznake, kje rastline rastejo ali kje se tako imenujejo. Vsa v slovarskih sestavkih navedena poimenovanja niso iztočnice.

Benkovičevo delo je bilo osnova slovarja Mirka Karlina Slovenska imena naših zdravilnih rastlin (1964).

Dela

Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel, Ljubljana, 1922.
Imenik zdravilnih rastlin, Farmacevtski vjestnik, Zagreb, 1925, 373–386, 408–438.

Prevodi

Ludovic Halévy: Selski župnik, Ljubljana, 1886.
André Theuriet: Undina, Ljubljana, 1887 in 1909.
Eliza Orzeszkowa: Stara Romanka Gorica, 1893.
Konrád Josef Deograt: Mali Zlatko, Gorica, 1894.
Alois Jirásek: Gardist, Gorica, 1895.
Mesalina, Gorica, 1903.
Alexander Petöfi: Cipresni listi z groba Etelke, Slovenska gospodinja, 5, 1909, št. 6–10, 43–44, 51–52, 58–59, 66–67, 74–75.
Hendrik Conscience: Vojaški novinec, Maribor, 1918.
Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, Prevalje, 1925.
Grigorij Petrovič Danilevskij: Na Indijo, Gorica, 1925.
Émile Erckmann, Alexandre Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka, Maribor, 1926.
James Fenimore Cooper: Zadnji Mohikanec, Maribor, 1926.
Kazimierz Tetmajer-Przerwa: Rokovnjači izpod Tatre, Maribor, 1927.
Henrika Heineja izbrane pesmi : I. : Lirični intermezzo, Maribor, 1929.
Ludwig Anzengruber: Slaba vest, s. l., s. n., 1930, Ljubljana, 1934.

Viri in literatura

ES.
SBL.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Ivan Zika: Trije bratje Benkoviči, Kamniški občan, 1969, št. 7, 6.
Matjaž Brojan: Po sledeh korenin ene od družin iz Novega trga v Kamniku : znamenita kamniška družina Benkovič, Sledi radijskih poti : petdeset zgodb o preteklosti, ljudeh, dediščini in dogodkih, ki so zaznamovali slovenski čas, Domžale, 2014, 99–104.
Štefan Predin: Alojzij Benkovič (1867–1934) prevajalec, Slovenski farmacevti v naravoslovju : zbornik referatov s simpozija ob 200-letnici rojstva Henrika Freyerja (1802–1866) v Mariboru, 14. 6. 2002, Maribor, 2002, 421–454.
Štefan Predin: Alojzij Benkovič (1867–1934) in imena slovenskih rastlin, Slovenski farmacevti v naravoslovju : zbornik referatov, Maribor, 2002, 159–209.
Humar, Marjeta: Benkovič, Alojzij (1867–1934). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi138134/#novi-slovenski-biografski-leksikon (5. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Slovenski biografski leksikon

Benkovič Alojzij, prevajavec, r. 21. jun. 1867 v Kamniku, brat Jožefa B., je študiral v Lj. gimnazijo, na Dunaju farmacijo, sedaj magister farm. v Celju. B. je prevajal v vezani in nevezani besedi iz češčine (Jirásek, Neruda, Stroupežnický i. dr.), poljščine (Orzeszkowa), ruščine (A. K. Tolstoj i. dr.), francoščine (Daudet, Sardou i. dr.) in nemščine (Grillparzer, Schönherr i. dr.), zlasti pripovedne in dramatične epise, le-teh največ za kamniški, lj. in marib. oder. Izmed pesniških prevodov (Heine, Petöfi, Lenau, Wilde), se odlikuje prevod Nerudovih »Kozmičnih pesmi« (v Mentorju in Češki antologiji). *

Uredništvo: Benkovič, Alojzij (1867–1934). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi138134/#slovenski-biografski-leksikon (5. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine