Badjura, Rudolf (1881–1963)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Novi Slovenski biografski leksikon

Mladost je preživel v Litiji, del tudi v materinem rojstnem kraju Tupaličah v bližini Preddvora. Ljudsko šolo je obiskoval v Litiji in Šmartnem pri Litiji. Maturiral je 1903 v Ljubljani. 1903–05 je v Ljubljani služil vojaški rok, od tega 1904‒05 na častniški šoli. 1905 je v Pragi, kjer se je pridružil tamkajšnjim planincem, na nemški trgovski akademiji zaključil enoletni abiturientski tečaj, ki ga je usposobil za komercialno službo v bankah in trgovskih podjetjih. Po vrnitvi v Ljubljano 1906 je dobil službo pri Kmetski posojilnici. 1907 se je kot računovodja zaposlil pri znancu, trgovcu z lesom Ernestu Hiengu, 1910‒19 pa je služboval kot uradnik pri Kranjskem deželnem odboru.

Aktivno je sodeloval pri nastanku prve jugoslovanske države kot rezervni častnik, posebno še v Ljubljani v prevratnih dnevih 1918, za kar se ga je pozneje oprijel vzdevek ljubljanski general Maister. Postal je tudi poveljnik ene od čet bataljona koroške legije. Del čete pod njegovim poveljstvom se je konec 1918 oblikoval v Alpsko četo, ki je 1918–19 odigrala pomembno vlogo v bojih za severno mejo.

1920–25 je bil tajnik na Jugoslovanskem generalnem komisariatu za promet in turistiko v Ljubljani, od 1925 na oddelku Ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, po upravnih reformah v tridesetih letih 20. stoletja pa kot turistični referent na Oddelku za trgovino, obrt in industrijo Kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani; 1940–43 je nadaljeval uradniško delo kot pomožni tajnik pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino, 1943–45 je služboval na Geografičnem institutu Univerze v Ljubljani, po drugi svetovni vojni pa je bil do upokojitve 1946 zaposlen pri prosvetnem ministrstvu.

O njegovem zasebnem življenju ni veliko znanega. 1914 se je poročil z Nemko Hildo Steinböck, s katero sta živela v Ljubljani. Po njeni smrti se je poročil s sestrično Avrelijo, ki ji je s tem zagotovil dostojno preživljanje starosti.

1911 je bil prvič na enomesečnem smučarskem tečaju v Svincu (Eberstein) pod Svinško planino (Saualpe); podobnih tečajev se je udeležil še 1912 in 1913, med prvo svetovno vojno pa je bil 1917 še na specializiranem dvomesečnem tečaju za alpinske referente in gorske vodnike po značilni Bilgerijevi (gorniško-smučarski) šoli v Moserbodnu pod Wiesbachhornom. Svojo smučarsko angažiranost, ki jo je razumel v luči oblikovanja in utrjevanja slovenske narodne zavesti, je nadaljeval v Kraljevini SHS. Dejavno se je vključil v organizacije, ki so spodbujale razvoj smučanja, najprej v Sportno zvezo, pozneje v Jugoslovansko zimskošportno zvezo (JZŠZ) s sedežem v Ljubljani.

Kot član upravnega odbora JZŠZ in član njenega tehnično-tekmovalnega odseka v prvem sklicu (1922) se je takoj vključil v široko zasnovano akcijo za promocijo smučanja na Slovenskem. Zavzemal se je za vključevanje smučanja v sestave nove vojske. Za omenjeni projekt JZŠZ je pripravil program in bil predlagan za prvega vodjo vojaških tečajev. Velja za promotorja razvoja pohodniškega, planinskega in gorniškega turizma ter posledično športnega turizma v Sloveniji. Bil je ustanovni član neformalnega društva Dren (1908), prvega organiziranega slovenskega alpinističnega društva. Opravil je številne zimske vzpone v hribe, spuste v kraške jame in posnel privlačne fotografije, s katerimi je obogatil svoje časopisne članke in knjige. Badjurovo delo lahko razčlenimo na štiri vsebinske sklope. Najprej velja izpostaviti njegovo vlogo pri pripravi turističnih in planinskih vodnikov. V štirih različnih jezikih jih je izdal sedemnajst, prvi med njimi je 1913 izšel z naslovom Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! V vodnikih (večina je žepnega formata) je predstavil tedanje slovensko ozemlje (tj. brez Primorja, ki je bilo po prvi svetovni vojni onstran rapalske meje, in Koroške, ki je po plebiscitu 1920 postala del Avstrije).

Bil je tudi začetnik smučarske publicistike pri nas. 1921 je objavil knjigo Smuška terminologija, v kateri bralcu predstavlja domače izrazje in ga želi spodbuditi k njegovi rabi. Nekoliko izpopolnjena izdaja je izšla 1931. 1924 je izdal priročnik Smučar: smuška teorija in praksa za začetnike in izvežbane, ki velja za prvo slovensko knjigo o smučanju. Njegov smučarski opus zaključuje delo Bloško starosvetno smučanje in besedje (1956).

Pomembno je njegovo delo na področju zemljepisnega izrazja in imenoslovja. Temeljna knjiga s tega področja je Ljudska geografija – terensko izrazoslovje (1953).

Zadnji vsebinski sklop Badjurovih del so opisi planinskih in drugih izletov. Članek Izlet na Kamniško sedlo je objavil že 1908, sledili pa so še drugi, vsebinsko povezani predvsem z zimskimi izleti v gore in odkrivanjem kraških jam.

Bil je prejemnik avstro-ogrskih odlikovanj Karlovega četnega križca in odlikovanja Signum Laudis, 1925 je bil odlikovan z redom Svetega Save. Za izredne zasluge pri razvoju slovenskega planinstva je bil 1953 nagrajen z zlatim častnim znakom Planinske zveze Slovenije.

Dela

  • Okrešelj v Savinjskih planinah, Dom in svet, 21, 1908, 9, 393–396.
  • Izlet na Kamniško sedlo, Planinski vestnik, 14, 1908, 1, 12–14.
  • Nove jame ob Cerkniškem jezeru, Planinski vestnik, 14, 1908, 6/7, 96–99; 8/9, 124–126.
  • Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo!, Ljubljana, 1913.
  • Klopinjsko jezero, Ljubljana, 1920.
  • Vrbsko jezero, Ljubljana, 1920.
  • Kažipot po Gorenjskem, Ilustrovani kažipot, 1920, 60–76.
  • Smuška terminologija, Ljubljana, 1921 (pomnožena in izpopolnjena izdaja 1931).
  • Jugoslovenske Alpe : lečilišta, letovišta, kupatila, prirodne znamenitosti, izleti, alpske ture. 1. deo, Slovenija : praktični vodić, Ljubljana, 1922.
  • Na Triglav, u kraljestvo Zlatorogovo! Ljubljana, 1922.
  • Slovenija : Pohorje, Ljubljana, 1924.
  • Smučar : smuška teorija in praksa za začetnike in izvežbane, Ljubljana, 1924.
  • Kleiner Führer durch Slowenien, Ljubljana, 1925.
  • Kozjákovo pogorje (nad Dravo), Maribor, 1927.
  • Zasavje, Ljubljana, 1928.
  • Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem, Ljubljana, 1930.
  • Izleti po Karavankah, Ljubljana, 1932.
  • Zimski vodnik po Sloveniji, Ljubljana, 1934.
  • Blejski izleti, Bled, 1935.
  • Bledem a okolím, Bled, 1935.
  • Kleiner Führer durch Slowenien, Ljubljana, Maribor, 1936.
  • Slovensko in nemško geografsko sedlo, Geografski vestnik, 22, 1950, 138–170.
  • Gorski prehodi v luči ljudske geografije, Ljubljana, 1951.
  • Izbrani izleti po Gorenjskem, Goriškem, Notranjskem, Dolenjskem in Zasavju, Ljubljana, 1953.
  • Ljudska geografija : terensko izrazoslovje, Ljubljana, 1953.
  • Topografični oris 430 gorskih prehodov v Sloveniji, Ljubljana, 1955.
  • Bloško starosvetno smučanje in besedje, Ljubljana, 1956.
  • Ljudska geografija : terensko izrazoslovje 2 : rešeto umetnih in ljudskih zemljepisnih izrazov, Ljubljana, 1957 (tipkopis).
  • Krajepisno gradivo : dodatki k Ljudski geografiji (1953), Ljubljana, 1963 (tipkopis).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa
  • NUK, rokopisni oddelek, MS 1873 Badjura Rudolf.
  • Arhiv Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, Arhiv Jugoslovanske zimskošportne zveze 1922–1941.
  • Vojni arhiv Srbije, AVKJ 67, dosje 2, škatla 19, Beograd.
  • ARS, Ude Lojze, 1918–1973.
  • SBL.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Svetozar Ilešič: Ob grobu Rudolfa Badjure (1881‒1963), Geografski vestnik, 35, 1963, 137‒138.
  • Tine Orel: Ni umrl – ne sme umreti : ob Badjurovi smrti, Planinski vestnik, 19, 1963, št. 11, 530–531.
  • Militär-Schematismus des Österreichischen Kaiserthumes, Wien, 1918.
  • Pavel Kunaver: Petindvajsetletnica smučanja v Sloveniji, Planinski vestnik, 1936, 2–6.
  • Arnošt Brilej: Ob 70 letnici Rudolfa Badjure, Planinski vestnik, 1952, 42–44.
  • Odlikovanje zaslužnih planincev v Vratih, Planinski vestnik, 1953, št. 9, 755.
  • Bojan Balkovec: Razvoj turizma v Sloveniji, Ljubljana, 1996.
  • Borut Batagelj: Ljubljanski drenovci, Ljubljana, 7, 2002, 56–57.
  • Borut Batagelj: Izum smučarske tradicije : kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941, Ljubljana, 2009.
  • Stane Kocutar: Rudolf Badjura, pisec prvih slovenskih turističnih vodnikov, Maribor, 2009.
  • Stane Kocutar: Rudolf Badjura, pisec prvih turističnih vodnikov : ob 85-letnici planinskega vodnika Pohorje, Planinski vestnik, 114, 2009, št. 2, 16‒19.
  • Rudolf Badjura – življenje in delo, Ljubljana, 2014.
  • Matjaž Geršič, Blaž Komac: Geografski opus Rudolfa Badjure, Geografski vestnik, 86, 2014, št. 2, 73‒84.
Geršič, M., Komac, B.: Badjura, Rudolf (1881–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi132759/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. april 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Slovenski biografski leksikon

Badjura Rudolf, turistični in sportni pisatelj, r. 17. apr. 1881 v Litiji, dovršil gimnazijo v Lj., abitur. tečaj na nemški trgovski akademiji v Pragi, alpinsko šolo i. s. vojaške smučarske tečaje v Visokih in Nizkih Turah ter snežniški tečaj na Moserbodnu pod Wiesbachhornom; sedaj je referent za turizem v Sloveniji pri oddelku ministrstva za trg. in ind. v Lj. Smer delovanja mu je proučavanje Slovenije v turističnem in tujskoprometnem oziru, sistematično zbiranje gradiva za kažipote po Sloveniji, zbiranje nomenklature, raziskavanje krajevnih znamenitosti ter propaganda moderne turistike, letne in zimske, s predavanji in članki v slov. časopisju. V DS je 1908—10 priobčil s skicami in fotogr. posnetki: Okrešelj v Savinjskih alpah, Križna jama, Velika planina nad Kamnikom, Prvi poizkus na Kamniško sedlo pozimi; v PV od 1908: Zima v planinah, Nove jame ob Cerkniškem jezeru itd.; 1913 slov. izdaja kažipota »Na Triglav« s slikami in karto Julijskih Alp, srbohrv. izdaja z novo karto Jul. Alp, 1922; srbohrv. izdaja »Vodič kroz Jugoslovenske Alpe« I, 1922; Pohorje, praktični vodnik za letoviščnike in turiste z 2 kartama in načrtom Maribora, 1925; »Smučar« s slikami Brošure: Turistovski hotel SPD »Zlatorog«, Letovišče in zdravilišče »Kamnik«, Vrbsko jezero (1920), Klopinsko jezero, Bohinj; Smuška terminologija (1921); karta: Smuške ture v Bohinju; razni članki v reviji »Sport« 1920—21. Pripravlja kažipote in podrobne zemljevide v manjšem merilu za vso Slovenijo. *

Uredništvo: Badjura, Rudolf (1881–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi132759/#slovenski-biografski-leksikon (19. april 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine