Novi Slovenski biografski leksikon

BRECELJ, Marijana, igralka (r. 8. 6. 1946, Ljubljana). Oče Marijan Brecelj, pravnik, politik, mati Ančka Brecelj (Ančka Levar), r. Mele, igralka. Mož (1974–94) Matjaž Vipotnik, oblikovalec, hči Ana Vipotnik, pevka, prevajalka, brat Janez Brecelj, kirurg, ded Anton Brecelj, zdravnik, publicist, politik, stric Bogdan Brecelj, ortoped, kirurg, akademik.

Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani (1953–57), nato v Beogradu (1957–61). Šolanje je nadaljevala na Drugi beograjski gimnaziji, od 1963 na II. gimnaziji v Ljubljani in 1965 maturirala. Študirala je dramsko igro na AGRFT v Ljubljani, kjer je v razredu Vide Juvan absolvirala 1969 z vlogo Gospe v Služkinjah (zanjo je 1970 prejela akademijsko Prešernovo nagrado) in diplomirala 1979. Že med študijem je gostovala v predstavah SNG Drama Ljubljana (SNG Drama), 1971 se je v Drami redno zaposlila in tam ostala do upokojitve 2010. Na začetku igralske kariere je sodelovala tudi z Mestnim gledališčem ljubljanskim (MGL), Eksperimentalnim gledališčem Glej (EG Glej), Gledališčem Tone Čufar Jesenice, po upokojitvi s Prešernovim gledališčem Kranj (PG Kranj), Špas teatrom Mengeš, Gledališčem za otroke in mlade Ljubljana (GOML), Anton Podbevšek Teatrom (APT) in skupino En Knap. Vseskozi je igrala v slovenskih celovečernih in televizijskih filmih, TV-igrah, nadaljevankah in radijskih igrah.

Prvi večji vlogi v SNG Drama je ustvarila kot Julija v tragediji Romeo in Julija (1972) ter 1973 z naslovno vlogo v Krčmarici Mirandolini. Z obema vlogama je dokazala, da zna s svojo značilno plastično in temperamentno igro oblikovati tako tragične kot komične like. V tem razponu je v nadaljevanju igralske kariere sprva nanizala nekaj manjših vlog kot npr. hišna Fima v Otrocih sonca (1975) in vrtnarica Flora Škarja v Talismanu (1977). Sposobnost sugestivne transformacije iz dekliškega lika v zrelo ženskost in intenzivno preigran lok od življenju odprtega bitja do žrtve sta razsežnost, ki je v dobršni meri usmerjala igralkino nadaljnjo odrsko pot (Croninova v Rihardovi umetni nogi (1976), Ana v Ukani (1975), Lice v Osvoboditvi Skopja (1978) idr.). Kot Ana Wolf v drami Disident Arnož in njegovi (1982) je bila žlahtno zadržana, strastna mlada ženska, ki skuša spremljati Arnoža na njegovi poti in se zlomi, ko mine prva začaranost ob njegovi mesijanski pojavi. Niz tragičnih človeških usod, ki jih je Marijana Brecelj oblikovala z občutljivostjo in odprtostjo človeški bolečini, pri tem pa je njena igra tudi v skrajnih legah ostala človeško topla, je igralka dopolnila z vlogo Milice v drami Job (1982). Naslovno vlogo v drami Mlada Breda (1981) je oblikovala v razponu od krhkih liričnih razpoloženj in stanj do ostrega, brezkompromisnega boja z usodo. Sugestivno kreacijo je ustvarila kot begunka Marija v Uganka korajže (1994) − stvaritvi, ki je po intenzivnosti igre nadaljevala interpretacijo Tereze v Dogodku v mestu Gogi (1986); v uprizoritvi, ki je poudarila odnos med Hano (Silva Čušin) in gospo Terezo (Marijana Brecelj), čustva preraščajo v izpoved temeljne človeške nesvobode, v interpretaciji obeh igralk pa so dobila razsežnost krčevitega, obupnega in zgrizenega izpovedovanja skozi telo drugega. Kot Agata v igri Metuljev ples (1996) je prepletala zunanji mir in zavzeto skrbniško altruistično blagodejnost z notranjo razbolenostjo. Igralkina sposobnost za oblikovanje kompleksne človeške usode, humorno niansiranje in sugestivno poglabljanje v intimni svet se je potrdila v krstni uprizoritvi Šeligove drame Kamenje bi zagorelo (2000).

Ob nizu navedenih predstav so opazne številne vloge, ki jih je Marijana Brecelj oblikovala z za njeno igro nič manj značilnim humorjem in razigrano, duhovito vitalno erotičnostjo: Dorina v Tartuffu (1984), služabnica Milka v Komediji zmešnjav (1989), Ester v igri Impresarij (1990), Luisa v Sanaciji (1990), Vera Hvala v igri Don Juan na psu (1991), Linda Christie v predstavi Zaigraj še enkrat, Sam (1992), gospa Sedlaček v igri Change (1994). V Predsednicah (1997) je v družbi soigralk poustvarila ves nemir in naveličanost, ki zaznamujeta radoživo Greto, ter dosledno izpričevala metaforo utesnjenosti prikazanega dramskega sveta. Njena Katra v igri Ponudba in povpraševanje (2010) je v vlogi tople gospodinjske pomočnice delovala kontrastno, kot tisto pravo materinsko in človeško bitje v nekoliko sterilnem domu.

Nagrajena je bila z zlato paličico (2000), na 6. Festivalu slovenskega filma (2003) v Celju je za vlogo Mame (Pod njenim oknom) prejela posebno nagrado strokovne žirije in priznanje epizodna igralka leta revije Stop, 2009 pa je prejela nagrado Občine Cerknica.

Dela

Gledališke vloge

  • Profesorica (Primož Kozak: Kongres, režija Žarko Petan, SNG Drama, 1968).
  • Aja (Igor Torkar: Zlata mladina, režija Zvone Šedlbauer, MGL, 1970).
  • Ida Smrtfuč (Roger Vitrac: Viktor ali Otroci na oblasti, režija Dušan Jovanović, EG Glej, 1971).
  • Zerbineta (J. B. P. Molière: Skapinove zvijače, režija Peter Lotschak, SNG Drama, 1971).
  • Lala (Jože Javoršek: Konec hrepenenja, režija Aleš Jan, SNG Drama, 1971).
  • Julija (William Shakespeare: Romeo in Julija, režija Aleš Jan, SNG Drama, 1972).
  • Mirandolina (Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina, režija Paolo Magelli, SNG Drama, 1973).
  • Aricia (Jean Racin: Fedra, režija H. I. Pilikian, SNG Drama, 1974).
  • Ana (Tone Svetina - Janez Povše: Ukana, režija Jože Babič, SNG Drama, 1975).
  • Fima (Maksim Gorki: Otroci sonca, režija Stevo Žigon, SNG Drama, 1975).
  • Ljuska (Mihail Bulgakov: Beg, režija A. A. Gončarov, SNG Drama, 1976).
  • Croninova (Brendan Behan: Rihardova umetna noga, režija Dušan Jovanović, SNG Drama, 1976).
  • Flora Škarja (Johan N. Nestroy: Talisman, režija Peter Lotschak, SNG drama, 1977).
  • Lica (Dušan Jovanović: Osvoboditev Skopja, režija Ljubiša Georgijevski, SNG Drama, 1978).
  • Mlada Breda /alt./ (Dane Zajc: Mlada Breda, režija Helena Zajc, SNG Drama & LGJP, 1981).
  • Ana Wolf (Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi, režija Zvone Šedlbauer, SNG Drama, 1982).
  • Milica (Dimitrij Rupel: Job, režija Božo Šprajc, SNG Drama, 1982).
  • Dorina (J. B. P. Molière: Tartuffe, režija Peter Lotschak, SNG Drama, 1984).
  • Špela (Milan Jesih: Triko, režija Jurij Souček, SNG Drama, 1985).
  • Lady Nidžo; Win (Caryl Churchill: Punce in pol, režija Helena Zajc, SNG Drama, 1986).
  • Micka (Bratko Kreft: Krajnski komedijanti, režija Jože Babič, SNG Drama, 1986).
  • Gospa Tereza (Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, režija Meta Hočevar, SNG Drama, 1986).
  • Ester (Feri Lainšček: Impresarij, režija Mateja Koležnik, SNG Drama, 1990).
  • Lizaveta Bogdanovna (Ivan S. Turgenjev: Mesec dni na vasi, režija Zvone Šedlbauer, SNG Drama, 1990).
  • Luisa (Vaclav Havel: Sanacija, režija Dušan Mlakar, SNG Drama, 1990).
  • Vera Hvala (Dušan Jovanović: Don Juan na psu, režija Dušan Jovanović, SNG Drama, 1991).
  • Linda Christie (Woody Allen: Zaigraj še enkrat, Sam, režija Boris Cavazza, SNG Drama, 1992).
  • Gospa Sedlaček (Wolfgang Bauer: Change, režija Ernst M. Binder, SNG Drama, 1994).
  • Marija (Dušan Jovanović: Uganka korajže, režija Meta Hočevar, SNG Drama, 1994).
  • Agata (Draga Potočnjak: Metuljev ples, režija Boris Cavazza, SNG Drama, 1996).
  • Greta (Werner Schwab: Predsednice, režija Bojan Jablanovec, SNG Drama, 1997).
  • Grofica Madeleine Petrovna /alt./ (Miroslav Krleža: V agoniji, režija Mile Korun, SNG Drama, 1998).
  • Danica (Dušan Kovačević: Balkanski špijon, režija Branko Đurić, Špas Teater Mengeš, 1999).
  • Dirigentka (Rudi Šeligo: Kamenje bi zagorelo, režija Janez Pipan, SNG Drama, 2000).
  • Gospa Grubach (Franz Kafka, Janusz Kica, Lada Kaštelan: Proces, režija Janusz Kica, SNG Drama, 2001).
  • Gospa Boyle (Agata Christie: Mišolovka, režija Vito Taufer, Špas teater Mengeš, 2002).
  • Vikontesa de Fiacre, Gospa Cottard (Marcel Proust, Harold Pinter, Di Trevis: Iskanje izgubljenega časa, režija Dušan Jovanović, SNG Drama, 2004).
  • Mati (Odon von Horváth: Zgodbe iz Dunajskega gozda, režija Janusz Kica, SNG Drama, 2004).
  • Marija (5žensk.com, režija Tijana Zijanić, Špas teater Mengeš, 2005).
  • Pelagija (Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, režija Janez Pipan, SNG Drama, 2005).
  • Gospa Wahl (Arthur Schnitzler: Prostrana dežela, režija Janusz Kica, SNG Drama, 2006).
  • Ona (Andreja Zelinka: Vse življenje, režija Sunčica Milosavljević, MGL, Gledališče Glej, 2007).
  • Nastopajoča (Kraljestvo za konja, režija Iztok Kovač, En Knap, Cankarjev dom, 2008).
  • Katra (Boštjan Tadel: Ponudba in povpraševanje, režija Janusz Kica, SNG Drama, 2010).
  • Agata Jurkovič - Jurkovička (Ivan Prijatelj: Totenbirt, režija Mile Korun, SNG Drama, 2010).
  • Magda (Paula Vogel: Najstarejša obrt, režija Peter Srpčič, MG Ptuj, 2013).

Filmske vloge

  • Profesorica (Sončni krik, režija Boštjan Hladnik, Viba film, 1968).
  • Bolničarka Mija (Peta zaseda, režija France Kosmač, Viba film, 1968).
  • Minka (Pustota, režija Jože Gale, Viba film, 1982).
  • Mama (Pod njenim oknom, režija Metod Pevec, RTV Slovenija, E-motion film, 2003).
  • Marija (Nebo nad blokom, režija Žiga Virc, AGRFT, RTV Slovenija, 2008).
  • Mama Olga (Šiška Deluxe, režija Jan Cvitković, Perfo Production, 2015).

Televizijske vloge

  • Minka Namertnik (Napravite mi to deželo nemško, režija Fran Žižek, TV Ljubljana, 1969).
  • Tinca (Pepelnica, režija Igor Prah, TV Ljubljana, 1984).
  • Petrova mati (Čisto pravi gusar, režija Anton Tomašič, TV Ljubljana, 1987).
  • Tilka (Vmesni čas, režija Anton Tomašič, TV Ljubljana, 1987).
  • Silva (Zrcalo, režija Anton Tomašič, TV Ljubljana, 1990).
  • Marija Mercina (Predsednik, režija Anton Tomašič, RTV Slovenija, 1992).
  • Meta (Moji, tvoji, najini, TV-nanizanka, režija Seta Krušič, VPK, 2012).
  • Marjetka (Diamantna poroka, režija Simon Intihar, RTV Slovenija, 2015).

Radijske vloge

  • Pipa (Frane Puntar: Stari mož, budilka, sosed, pes, pipa, riba, tat, režija Dušan Mauser, RTV Ljubljana, 1978).
  • Angelca (Drago Jančar: Izpoved hudodelca, režija Aleš Jan, RTV Ljubljana, 1983).
  • Članica kontrole (Rudi Šeligo: Jezik Pascal, režija Aleš Jan, RTV Ljubljana, 1985).
  • Vrtnica (Frane Puntar: Medved z vrtnico, režija Rosanda Sajko, RTV Ljubljana, 1986).
  • Nataša (Tone Partljič: Rdeče in sinje med drevjem, režija Aleš Jan, RTV Ljubljana, 1987).
  • Breda (Saša Vuga: Povest o belem zajcu, režija Borut Trekman, RTV Ljubljana, 1990).
  • Mercedes (Milan Dekleva: Vonj po mrtvecih, režija Aleš Jan, RTV Slovenija, 1991).
  • Johca (Lojze Kovačič: Zgodbe s panjskih končnic, režija Jože Valentič, RTV Slovenija, 1992).
  • Erika (Vinko Möderndorfer: Blumen aus Krein ali Uršula in Povodni mož, režija Irena Glonar, RTV Slovenija, 1994).
  • Birtinja (Andrej Šuster Drabosnjak: Igra o izgubljenem sinu, režija Aleš Jan, RTV Slovenija, 1994).
  • Štefka (Evald Flisar: Temna stran svetlobe, režija Aleš Jan, RTV Slovenija, 1996).
  • Ivana (Sergej Verč: Ivan in Ivana, režija Jože Valentič, RTV Slovenija, 1999).
  • Prešernova mati (Bratko Kreft: V ječi življenja, režija Aleš Jan, RTV Slovenija, 2000).
  • Gospa Smoletova (Anton Slodnjak: Neiztrohnjeno srce − 1, 3, 4, režija Aleš Jan, RTV Slovenija, 2000).
  • Gospa Jelovškova (Anton Slodnjak: Neiztrohnjeno srce – 24, režija Aleš Jan, RTV Slovenija, 2000).
  • Razredničarka (Irena Glonar: Štiriindevetdeset, režija Irena Glonar, RTV Slovenija, 2002).
  • Barbara Potočnik (Boštjan Tadel: Karmen, režija Tugo Štiglic, RTV Slovenija, 2006).
  • Wilson (Boštjan Tadel: Anywhere Out of This World, režija Aleš Jan, RTV Slovenija, 2007).
  • Učiteljica (Andrej Rozman: Kamen modrosti, režija Irena Glonar, RTV Slovenija, 2010).
  • Tašča (Pavle Lužan: Lahkokrilec, režija Jože Valentič, RTV Slovenija, 2011).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Arhiv TV Slovenija.
  • Arhiv Radio Slovenija.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Repertoar slovenskih gledališč, 1967–1992.
  • Slovenski gledališki letopis, 1992–2014.
  • Gledališki list Drama SNG, 2011/12, št. 12.
  • Javoršek Jože: Ogledala, Trst, 1981.
  • Berger Aleš: Novi ogledi in pogledi, Ljubljana, 1997.
  • Inkret Andrej: Za Hekubo, Ljubljana, 2000.
Novak, Jernej: Brecelj, Marijana (1946–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020190/#novi-slovenski-biografski-leksikon (9. april 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine