Dolenc, Janez (1926–2012)

Dolenc Janez, slavist, narodopisec, domoznanec, r. 5. sept. 1926 v kraju Četena Ravan v Poljanski dolini. Oče Anton, posestnik srednje kmetije, mati Marija Gantar, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v letih 1933–36 v Javorju, med 1936–37 v Gorenji vasi. Gimn. v Kranju od 1937–42. Med nemško okupacijo je bil eno leto na gimn. v Celovcu. Tu je bil v jan. 1945 aretiran kot sodelavec OF in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Zaradi posledic taborišča je nadaljeval študij šele 1947 in se vpisal na lj. realko v Vegovi ulici. Tu je maturiral 1950. V jeseni 1950 se je vpisal na Filoz. fak., smer slov. jezik in književnost. Kot kmečki sin ni mogel dobiti štipendije. V drugem letniku je prejel Prešernovo študentsko nagrado za delo: Pripovedno blago severnega poljanskega narečja. Za diplomsko nalogo je pripravil nalogo o zbiralcu ljudskih pesmi Antonu Žaklju – Rodoljubu Ledinskem in diplomiral jun. 1956. – Po vojaškem roku v Nišu (1956–57) je prišel v jeseni 1957 na tolminsko učiteljišče, kjer je poučeval slov. jezik in nekaj časa tudi nemškega. Tu je poučeval tudi potem, ko se je šola spremenila v pedagoško gimn. V letih 1979–85 je kot honorarni višji predavatelj predaval tudi v Novi Gor., na oddelku za razredni pouk PA Lj. Skušal je priti na Grafenauerjev narodopisni inštitut, a ni uspel. 1977–78 je učil slov. jezik v centru »Nadiža« v Špetru v Beneški Sloveniji. – Dolga leta je bil odbornik Slavističnega društva Nova Gor., v enem mandatu tudi preds. Sodeloval je kot predavatelj na slavističnih zborovanjih in bil vodič na liter. izletih. 1987 se je upokojil in se še v večji meri posvečal raziskovanju vsega rovtarskega področja od Bovca do Škofje Loke, ki zajema vse od zbiranja ljudskih izročil do ugotavljanja kulturnih delavcev in njihovega dela. – A) Samostojne izdaje in spremna besedila: 1. Dramatizacija Bevkove povesti Pravica do življenja, Tolmin 1973; 2. Libreto za opero Tolminski puntarji po Pregljevih delih, Tolmin 1980; 3. Ivan Tušek, Pripovedka z Martinj Vrha. Zbral, uredil in napisal spremno besedo. MK Lj. 1986. Zbirka Deteljica; 4. Simon Gregorčič, Pesmi. Uredil literarno mapo za 80-letnico pesnikove smrti, Tolmin 1986; 5. Tolminske pravljice. Izbral, uredil in napisal spremno besedo. MK Zlata ptica, 1989; 6. Simon Gregorčič, Monografija PK Znameniti Slovenci, Lj. 1989; 7. France Bevk, Povesti o tolminskih grofih. Izbral, uredil in napisal spremno besedo. MK Pisanica, Lj. 1990; 8. France Bevk, Monografija (soavtor Fr. Koblar) PK Znameniti Slovenci, Lj. 1990; 9. France Bevk, Legende. Uredil in napisal spremno besedo, GMD 1991; 10. Zlati Bogatin. Tolminske povedke. Zbirka Glasovi 4, Kmečki glas, Lj. 1992. Vodil zbiranje, uredil in napisal spremno besedo. – B) Uredniško delo: 1. Tolminski zbornik 1975. Izdala kult. skupnost Tolmin; 2. Potresni zbornik. Izdala kult. skupnost Tolmin 1980. – C) Razprave in članki: Objavil je okrog 40 spisov slavističnega značaja, večina je iz področja liter. zgod. (Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski, Ivan Tušek, Gregor Krek, Ivan Tavčar, Simon Rutar, Ivo Šorli, Fran Finžgar, Ivan Pregelj, Tine Debeljak, Ciril Kosmač, France Bevk, Saša Vuga, Edo Torkar in Ivan Volarič - Teo). Objavil je še okrog 50 člankov iz domoznanstva, zgod., planinskega potopisja od Bovca do Škofje Loke. Objave so v JiS, GorLtk, Loški razgledi, Glasnik SED, Traditiones, PrimSreč, PrimN, JKol, Bevkov in Pregljev, Tolminski in Potresni zbornik, Bovec, PDk. – V pedag. delijsi je prizadeval, da bi slušatelji spoznali ustroj materinega jezika in ga praktično pravilno rabili, v književnosti pa spoznali in cenili najboljše besedne stvaritve iz domače in svetovne književnosti. V izvenšolskem delijse je trudil za zbiranje in objavo ljudskih izročil, da bi prikazal zgod. in kult. razvoj in pomembne osebnosti zlasti »rovtarskega« področja. – Psevdonimi in šifre: Psevdonim Janez Gorjan, rabljen v priložnostni poeziji v Borcu 1974 (Golobar, Tolminska balada 1714, Za prvi maj, Rdeči rob), P V 1974 (Poizkus tolminske puntarske himne), TolmZb 1975 (Maver Spoudnik); PZ 1980 (Solidarnost, V spomin brigadirju, Balada o starem Breginju, Zahvala Tolminske).

Prim.: Osebni podatki; Borec 1981, 642; PrimN 27. febr. 1987; O monografiji o Gregorčičijso pisali: Denis Poniž, NRazgl 23. febr. 1990; Adrijan Lah, JiS 1989–90; Iztok Illich, PD 24. dec. 1990; Jožek Štucin, PrimSreč 116/1991, 238.

M. Pah.