Primorski slovenski biografski leksikon

Dermastja Josip, pravnik, politik in organizator kršč. soc. delavstva na Goriškem, r. 5. apr. 1879 v Vodomatu, Lj., u. 21. jan. 1952 v Lj. Oče Jožef, kmet in posestnik, mati Ana Hočevar z Vrhnike. Gimn. končal v Lj., pravo v Gradcu, kjer je 24. nov. 1903 doktoriral. Že kot dijak je zahajal na Goriško k bratu Janezu (gl. čl.) in se odločil, da bo tu deloval. Po končanih pravnih študijah se je zaposlil v Gor. kot odvetn. kandidat in praktikant na dež. sodniji. Brat Janez ga je brž uvedel v javno življenje v krogu nastajajoče »nove struje«, ki ji je bil utemeljitelj A. Mahnič in ki so jo po njegovem odhodu za škofa na otok Krk vodili sprva brata Josip in Andrej Pavlica, kpl. J. Dermastja (gl. čl.) in odv. Fran Pavletič, po 1908 pa Josip Srebrnič, Josip Ličan, Ivan Rejec, zdravnik Anton Brecelj (PSBL III, 126–30), časnikar Franc Kremžar, prof. Karel Capuder (PSBL III, 166). D. je predvsem podprl kršč. socialne ustanove Andreja Pavlice in zaslovel kot izboren govornik Sloge, SKSZ in SLS. Ko je 1909 nastal razkol v SLS in je nastopila nova struja samostojno proti A. Gregorčiču, se je D. polagoma umaknil iz javnega življenja in se 1910 odselil v Lj. Tam je bil med drugim tudi v drž. službi (1916–24) in nato upokojen kot svetnik oddelka za soc. politiko; zatem pa zaposlen pri Vzajemni zavarovalnici kot generalni tajnik in po vojni (1945–46) kot preds. Zavarovalnega zavoda Slovenije, ko se je upokojil. Kot sodelavec OF je bil med vojno zaprt v Lj. Kot strokovnjak v zavarovalstvu, zlasti še v zavarovalnem pravu, je pisal strokovne članke v glasilih zavarovalnice, v raznih tednikih, v aktuarskem glasniku Jsle in tudi občasno v dnevnem časopisju. Poročil se je v Mirnu (4. aprila 1908) z Ivano Pahor in imel več otrok, med njimi Marjana, ki je bil po vojni nekaj let lj. župan. D. je razvil v Gor. prav razvejano dejavnost na soc. in polit. področju. A. Pavlica ga je takoj pritegnil k svojim ustanovam. Na ustanovnem občnem zboru Slov. Sirotišča (14. jun. 1904) je bil D. izvoljen za odbornika (kot namestnik Frana Pavletiča) in to mesto obdržal do odhoda iz Gor. (PrimL, 1904, 16.6.; 1909, 19.5.). Pavlica ga je pritegnil v vodstvo Slov. katoliškega delavskega društva, ki sta ga bila 1898 ustanovila z bratom Josipom in s tem dala pobudo za ustanovitev vrste podobnih katol. delavskih društev na podeželju. D. je kot društveni preds. nastopil na zborovanju slov. katol. delavskih društev pri Devici Mariji v Polju (9.7.1905) in poročal o razvoju strok. del. društev na Goriškem (PrimL 1905, 20. 7.). Na prvi »delavski akademiji« na Jesenicah (8.12.1906) je predaval o delavskem varstvu v rudarskem zakonu (PrimL 1906, 13.12.). Medtem je postal preds. gor. Slov. katol. del. društva, Pavlica pa je ostal duhovni voditelj. Odslej je D. vodil del. društvo, ki je tedaj štelo kar 500 članov, nastopal kot govornik na njegovih shodih in vsakoletnih romanjih na Sv. goro (na Sv. gori je 14. 5. 1905 imel govor Liberalizem in socializem, PrimL 1905, 8. 6.), pomagal organizirati podobna društva na podeželju (PrimL 1906, 25. 1.; 8.11.; 1909, 6. 6.). Bil je skupaj z A. Pavlico med ustanovitelji Slov. kršč. socialne zveze (SKSZ), v katero naj bi se včlanila vsa katol. nepolitična prosvetna društva (PrimL 1907, 8.8. in 22. 8.), in v njej obdržal ves čas mesto odbornika. SKSZ je 1909 štela 52 društev s 5.047 člani. D. je avg. 1907 predsedoval zborovanju SKSZ na Jesenicah (PrimL 1907, 29. 7.), predaval na socialnih tečajih, ustanavljal društva po vaseh (PrimL 1908, 2. L; 18. 3.; 25. 6.; 1909, 9. 6.; 8. 7.). D. je ust. v Gor. Telovadni odsek SKSZ in bil njegov predsednik, pospeševal je Orle in imel 22. avg. 1909 pri otvoritvi Društvenega doma in nastopu Orlov v Mirnu govor o zmagujoči ideji krščanstva (PrimL 1908, 3.9.; 1909, 26.8.). S predavanji in govori na shodih je sodeloval pri narodno-političnem društvu Sloga, ki ga je 30. marca 1905 izvolila za odbornika in pozneje tudi za podpredsednika. Izvoljen je bil tudi v nadzorstvo Centralne posojilnice (PrimL 1905, 6.4.; 1906, 13.6.; 1907, 27.6.). Na Sloginem zaupnem shodu 31. jan. 1907 je predaval o volivnih odborih in volivni dolžnosti ter bil sprejet v Slogin osrednji volivni odbor skupaj z A. Gregorčičem, F. Pavletičem, A. Brecljem in A. Pavlico. Velik je bil njegov delež pri volivni propagandi v drž. (1907) in v dež. zbor (1908). Nastopal je kot govornik, najraje skupaj z A. Gregorčičem, na volivnih shodih v Gor. in na podeželju, npr. v Sežani, Rihemberku, pri Rebku v Vipavi, v Mirnu, Vrtojbi, Cerknem, Bovcu, Kobaridu (PrimL 1907, 7.2.; 14.3.; 21.3.; 11.4.; 18.4.; 25.4., 9.5.; 1908, 6.2.). Pomagal je organizirati Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev, Kmečko zvezo in bil soustanovitelj Slovenske ljudske stranke (SLS) na Goriškem ter član njenega vodstva (PrimL 1906, 8. 11.; 1907, 28.11.). V svojih govorih na shodih Kmečkih zvez je ostro nastopal zoper Frankovo »agrarno (kmečko) stranko« (PrimL 1907, 25. 7.; 3. 10.; 21. 10.; 19. 12.).

Prim.: Podatki Melhiora Goloba, žpk sv. Petra v Lj. in Lada Peternelja, direktorja Pozavaroval ne skupnosti SAVA v Lj.; PrimL, pass. (poleg gornjih navedb); A. Brecelj, Dr. A. Gregorčič in stranka, čas 1924–25, 324–26; Gabršček I, 524; II, 293.

R. K.

Klinec, Rudolf: Dermastja, Josip. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007370/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine