Primorski slovenski biografski leksikon

Dermastia Ivan, socialni delavec, politik, publicist, r. 29. avg. 1871 v Lj. (Vodmat), u. 26. apr. 1906 v Gor. in pokopan v grobnici Pio Sovvegno. Oče Jožef, posestnik in trgovec, mati Ana Hočevar. Po dovršeni gimn. v Lj. (1889), je zaprosil za sprejem v gor. bogosl. semenišče, ker »želi posvetiti življenje Virtuti et Musis«. Bogoslovne študije je opravil (1889–93) z odličnim uspehom, a s posvečenjem je moral počakati zaradi še nedosežene kanonične starosti. Nadškof Zorn ga je medtem poslal za študijskega prefekta v deško semenišče (1893–94), ki ga je vodil ravnatelj A. Mahnič. Ord. 1. febr. 1894. Služboval je kot kpl. v Solkanu (1894–1903), vikar v Plaveh in provizor v Desklah (1903–06). Ker si je 31. marca 1906 zlomil nogo, so ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gor. Tetanus ga je komaj 35-letnega spravil v grob. D. je bil zavzet učenec in sodelavec A. Mahniča in J. E. Kreka ter eden izmed utemeljiteljev kršč. soc. gibanja »nove struje« na Goriškem. Kreka je spoznal kot srednješolec v Lj., Mahnič pa mu je bil prof. v bogoslovju in prijatelj za prefektovanja v malem semenišču. Že kot bogoslovec je podpiral Mahničevo zahtevo, naj se v slov. javnem življenju dosledno izvajajo kat. načela ter Krekov krščansko-socialni program. Zato se je oklenil PrimL, v katerem je Josip Pavlica obsojal Gregorčičevo slogaško politiko in naglašal potrebo, naj se osnuje samostojna kat. kulturna, polit. in socialno-gospodarska organizacija. Novo kršč. soc. gibanje je tudi na Goriškem zajemalo vedno širše kroge. Med duhovniki se je brž uveljavila »trojica kaplanov«: Ivan Dermastia, kpl. v Solkanu, Franc Knavs, kpl. v Šempetru, Ivan Koršič, kpl. pri Sv. Ignaciju v Gor. PrimL, ki je veljal za glasilo »nove struje«, je vodil ostro ideološko borbo razčiščevanja z liberalnim krilom slov. polit. društva »Sloga«. Medtem ko se je A. Gregorčič previdno izmikal, je A. Grbršček v Soči in Primorcu jedko napadal »razbijače«. Borba se je zaostrila, ko je PrimL objavil izjavo, ki so jo podpisali A. Mahnič, I. Dermastia, F. Knavs in F. Pavletič, da se bodo nepopustljivo borili zoper »prikriti liberalizem« (Gabršček I, 403, 408, 410). D. je v Solkanu začel organizirati mizarje in ko je Gabršček razbil v Šempetru (26. jun. 1896) prvi gor. kršč. soc. shod, na katerega sta prišla iz Lj. Krek in Gostinčar, je D. povabil Kreka v Solkan, da je spregovoril mizarjem. Po prihodu nadšk. Missie v Gor. se je kršč. soc. struja okoli PrimL tako okrepila, da je tudi sam A. Gregorčič moral z njo računati. Na občnem zboru Sloge 1898 se je z njo sporazumel. Do preloma med katoličani in liberalci je prišlo aprila 1899 na občnem zboru Gor. ljudske posojilnice, ki je prešla v Gabrščkove in Tumove roke, in še zlasti na občnem zboru Sloge, ko je bil poleg Gabrščka izvoljen v odbor tudi Tuma. Po razkolu sta Gabršček in Tuma ustanovila narodno-napredno stranko (1900) in si ohranila glasilo Sočo, A. Gregorčič pa si je ust. list Gorica in še poprej Centralno posojilnico. V tem prelomnem razdobju je D. igral vodilno vlogo bodisi z govori na obeh občnih zborih bodisi z ostrimi članki v PrimL, ki mu je bil urednik (»glavni matator pri PrimL«, mu pravi Gabršček). Medtem ko se je A. Gregorčič opiral na srednji stan, so se kršč. socialci zavzemali za kmete in delavce ter ustanavljali polit., delavske, kmečke organizacije, posojilnice, zadruge: Knavs je ust. v Šempetru Ljudsko posojilnico (1896), brata J. in A. Pavlica v Gor. Slov. kat. delavsko društvo (1898), Roječ v Biljah Zadružno opekarno (1898), Jože Abram v Bovcu Kat. polit. društvo (1901) itd. Po zgledu Krekovega delavskega lista »Glasnik« so D., Knavs in Koršič ust. list Delavski prijatelj (1898), a izšlo je le 14 številk. D. je bil poleg Mahniča in J. Pavlice vodilni v krogu kršč. socialcev, dokler ni bil premeščen v Plave (1903) in niso nastopili svetni izobraženci (F. Pavletič, A. Brecelj, K. Capuder, dr. J. Dermastia). Bil je član odbora Sloge, Centralne posojilnice, Goriške zveze, Narodne tiskarne, Slov. kat. delavskega društva. Kot sijajen govornik je nastopal na shodih Sloge, Slov. kat. delavskega društva, na volivnih shodih (v Čepovanu in Šempetru 1901). Veliko je pisal v Gorico in še posebej v PrimL, ki ga je tri leta tudi urejeval. Člankov ni podpisoval, a gotovo so njegovi načelni članki Na delo, Za slogo, Kmetje, organizirajte se! (PrimL 1901, 26.9. – 27.12.), Naloga duhovščine v sedanji družbi (PrimL 1905, 30. 11. 1906, 4. 1.)

Prim.: NadškAGor: akti, dopisi, šematizmi; PrimL 1901, 7. 3.; 22. 8.; 26. 9.;; 31.10.; 7.11.; 1903, 7.5; 27.8.; 1905, 6.4.; 18.5.; 1905, 30.11.; 7.12; 1906, 5.4.; 26.4.; 3.5.; Erjavec 137, 138, 140; J. Abram, Dr. Janez Ev. Krek, Gor. 1928, 32, 41; Gabršček I, 403, 408, 410, 501, 504, 506, 524; II, 201, 293; Tuma, 247.

R. K.

Klinec, Rudolf: Dermastia, Ivan. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007360/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine