Novi Slovenski biografski leksikon

Po končani osnovni šoli (1950–54) in gimnaziji (1954–62), ki ju je obiskovala v Ljubljani, se je 1962 vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je 1971 diplomirala iz zgodovine in etnologije. 2003 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala z disertacijo Organizacija poštno-telefonsko-telegrafske dejavnosti v Sloveniji od 1918 do 1950.

1967–70 je bila zaposlena v Goriškem muzeju kot vodja oddelka NOB, 1971–87 pa v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici kot arhivistka in ravnateljica. Od 1987 do upokojitve (2008) je bila edina redno zaposlena ter vodja nastajajočega oddelka Muzeja pošte in komunikacij v Škofji Loki pod okriljem Tehniškega muzeja v Ljubljani.

V času službovanja v Goriškem muzeju je proučevala položaj primorskih Slovencev pod italijansko oblastjo v obdobju 1918–45. V Muzeju pošte in telekomunikacij se je osredotočila na raziskovanje zgodovine pošte in telekomunikacij ter tako začela postavljati doslej edino javno zbirko o tej tematiki na Slovenskem.

2003 je prejela zlati znak Zveze prijateljev mladine Slovenije, kjer od 1990 sodeluje v Komisiji za delo zgodovinskih krožkov.

Dela

  • Upravna ureditev Primorske s posebnim ozirom na občine v letih 1914 do 1940, Arhivi, 1979, št. 1–2, 37–41.
  • Pregled zgodovine razvoja poštne službe na slovenskem ozemlju, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, Ljubljana, 1989, 127–159.
  • Pošta, telegraf in telefon od razpada kraljevine Jugoslavije do razpada socialistične Jugoslavije, Pošta na slovenskih tleh, Maribor, 1997, 240–281.
  • Slovenska poštna, telegrafska in telefonska služba v kraljevini Jugoslaviji, Pošta na slovenskih tleh, Maribor, 1997, 178–239.
  • Halo, tu radio Ljubljana!, Ljubljana, 1998 (katalog k razstavi).
  • Pošta, telegraf in telefon : 1918–1950 : organizacija poštno-telegrafsko-telefonske dejavnosti v Sloveniji, Ljubljana, 2004.
  • Zaposlovanje žensk v poštni, telegrafski in telefonski dejavnosti do druge svetovne vojne, Ženske skozi zgodovino, Celje, 2004, 177–184.
  • Slovenski poštni uslužbenci po koncu prve in druge svetovne vojne, Stiplovškov zbornik, Ljubljana, 2005, 129–146.
  • Ob 160-letnici dograditve telegrafske linije Dunaj-Trst, Goriški letnik, 33–34, 2009/2010, 491–507.

Viri in literatura

  • Ahiv SBL, vprašalnik za NSBL.
  • PSBL.
  • Barbara Škrinjar: Doktorirala pri šestdesetih, Stotka, 14. 3. 2013.
Holz, Eva: Bezlaj Krevel, Ljudmila (1943–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002190/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bezlaj-Krevel Lida, zgodovinarka, publicistka, r. 2. apr. 1943 v Lj. Oče France, prof., akademik, mati Jirina Ružková. Maturirala v Lj. 1962. Na fil. fakult. ljU študirala zgodovino (a predmet) in etnologijo (b predmet). V času študija honorarni sodelavec SAZU in demonstrator pri prof. Meliku. Od 1967 v Novi Gorici kot vodja oddelka NOB v Goriškem muzeju. Leta 1971 diplomirala. Od 1971 ravnateljica Goriškega arhiva v Novi Gorici. V samostojnih brošurah izdala Za Vojkom (Nova Gorica 1968) ter Razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Brdih in Benečiji po kapitulaciji Italije (Nova Gorica 1969). Poleg tega je objavljala članke o NOB na Primorskem, Trinku, Cuffolu, delavskem gibanju, o arhivu in muzeju v Novi Gorici, o Cankarjevem nacionalnem programu, o taboriščnih ilegalnih in drugih publikacijah.

Prim.: Osebni podatki; PrimN 1975, 16, 9 (s sl.).

Brj.

Brecelj, Marijan: Bezlaj Krevel, Ljudmila (1943–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002190/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine