Novi Slovenski biografski leksikon

Prvo likovno izobrazbo je dobil v ljubljanskem Pionirskem domu, preko očeta etimologa pa je razvil poglobljen odnos do jezika in znanja. Že kot dijak je potoval po Evropi in Aziji. 1968 je maturiral na I. gimnaziji Ljubljana Bežigrad in vpisal primerjalno književnost na Filozofski fakulteti. 1969 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je študiral kiparstvo pri Zdenku Kalinu in diplomiral 1974 pri Slavku Tihcu in Špelci Čopič. Na Gimnaziji Bežigrad je bil od 1978 do upokojitve 2010 zaposlen kot profesor umetnostne vzgoje. Od 1976 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov, bil je med ustanovitelji trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Equrna (1979). Od 1996 sodeluje z galerijo Latobia (Zavod za kiparstvo). Udeležil se je mednarodnih simpozijev Forma viva (Seča, Portorož 1983), Ribnica (1985), Millstatt (1993), Aachen (1994), Drenov Grič (Vrhnika 1995, 1996), Grosuplje – mesto kipov (2004). Bil je tudi eden od začetnikov umetniškega delovanja na območju nekdanje vojašnice na Metelkovi.

Sprva je ustvarjal skulpture organskih in totemskih oblik v glini, lesu in bakru. V sedemdesetih in na začetku osemdesetih let 20. stoletja je bil med umetniki, ki so oblikovali smer t. i. mladega slovenskega kiparstva. V tem obdobju se je zlasti s skulpturami v teracu približal minimalizmu, od katerega je zadržal idejo fragmentarnosti, vendar je bila njegova raziskovalna pot usmerjena k bolj simbolnemu in alegoričnemu odnosu do materiala, zlasti kamna, ki se mu je od 1978 dalje popolnoma posvetil. Haptično čutnost kamna je stopnjeval v organskih formah z vse bolj prisotno erotično noto. Pogosto ustvarja v vsebinsko in formalno povezanih ciklih, v katerih razvija poglobljen odnos med materialnim in duhovnim, med sodobnim kiparstvom in mitološkimi izvori starih religij in kultur. Na začetku osemdesetih let 20. stoletja je ustvaril serijo skulptur vozlov, prepletov in kač, v katerih je kritika prepoznala simbole predromanske in predkolumbijske umetnosti (Mala galerija, 1982). Po 1987 je ustvaril vrsto kiparskih ciklov iz sivo-rožnatega apnenca iz kamnoloma Lesno Brdo; cikle je razstavljal v ambientalnih kiparskih instalacijah. Pri obdelavi kamna se glede na vsebino giblje med surovim in obdelanim, včasih do visokega leska spoliranim kamnom. V ciklu Žrtveniki (1995) je v ospredju živalsko telo kot torzo, postavljen na neobdelan kamen. V pripovednem ciklu Kiklopi (1996) se je z realistično obdelanimi fragmenti moškega telesa spet vrnil h klasični Grčiji. V ciklu malih in srednje velikih plastik Favnovo popoldne (1997) je poudarjen eros, ki se v premišljenem naslonu na grške mite nadaljuje z ženskimi akti in draperijo v ciklu Epoptes (1998); to je edini cikel, ki ga je izklesal v črnem španskem marmorju. 2004 si je uredil atelje v bližini stiškega samostana, kjer je izklesal erotično občuteni floristični cikel Poletje (2004–09), posvečen brstenju in rasti; 2004 je izdal pesniško zbirko z istim naslovom.

Že od mladosti je predan tudi besedi; poezijo, prozo in eseje objavlja predvsem v reviji Sodobnost. 2013 je za Zamolkli obrat sveta prejel nagrado revije Sodobnost za najboljši esej.

Dela

  • Poprsje Janka Kersnika, Brdo pri Lukovici, 1978.
  • Poprsje Otona Župančiča, Ljubljana, 1994.
  • Poprsje Franceta Bezlaja, Ljubljana, 2010.
  • Mobitelova fontana (z arhitektom Janezom Lajovicem), Ljubljana, 2003.

Samostojne razstave

  • Ljubljana, Študentska galerija, 1973 (s Tomom Podgornikom in Tugom Šušnikom).
  • Ljubljana, Bežigrajska galerija, 1977, 1881, 1988, 1994, 1995.
  • Ljubljana, Mestna galerija, 1986.
  • Ljubljana, Galerija Equrna, 1990, 1993 (z Andražem Šalamunom), 1996 (s Francetom Grudnom), 2010 (z Binetom Kresetom).
  • Koper, Galerija Loža, 1995.
  • Ljubljana, Galerija Latobia, Zavod za kiparstvo, 1996, 1997, 1998, 1999, 2004, 2010.
  • Ljubljana, park pred Gruberjevo palačo, 1998, 2004.
  • Udine, Beneška galerija, 1999.
  • Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti, 2005 (z Romanom Makšetom in Dragico Čadež).
  • Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac, 2010.

Skupinske razstave

  • Razstava TDS Equrna, Ljubljana, 1979, 1981, 1983.
  • Razstava mladih slovenskih umetnikov, rojenih po letu 1945, Ljubljana, 1980.
  • Mlajša jugoslovanska likovna umetnost, Lodz, Wroclaw, Budimpešta, 1981.
  • Abstraktne, nepredmetne smeri v likovni umetnosti, Ljubljana, 1987.
  • Sodobna slovenska umetnost : dela na papirju in mala plastika, Augsburg, 1989.
  • Kunst – zum Beispiel ... Slowenien/Umetnost – na primer… Slovenija, Villach, 1989.
  • Umetnost ob koncu tisočletja, Zagreb, 1997.
  • Slovenski kiparji, Torino, 2005.
  • Kip kot figura, figura kot kip : slovensko kiparstvo, Celovec, 2009.

Bibliografija

  • Otroštvo, Primorska srečanja, 25, 2001, št. 244/245, 608–609.
  • Poletje, Ljubljana, 2004 (pesniška zbirka).
  • Postavljanje markacij ob poti, Sodobnost, 73, 2009, št. 4, 444–455.
  • Obdobje rušenja in obdobje gradnje, Sodobnost, 74, 2010, št. 7/8, 803–811.
  • Pot in most, Sodobnost, 74, 2010, št. 12, 1572–1579.
  • »Michelangelo je vendar pomembnejši umetnik nego črni zamorec.«, Sodobnost, 75, 2011, št. 4, 339–347.
  • Previdno, prosim ---, Apokalipsa, 152, 2011, 23–27.
  • Če ne maraš piti, bodi vino!, Sodobnost, 76, 2012, št. 5, 479–487.
  • Zamolkli obrat sveta, Sodobnost, 77, 2013, št. 4, 355–363.
  • Evangelij za pitbule, Ljubljana, 2016 (roman).

Viri in literatura

  • Franc Zalar: Mlado slovensko kiparstvo, Sinteza, 1979, št. 45/46, 10.
  • Ivan Sedej: Jiři Bezlaj, Ljubljana, 1982.
  • Milan Dekleva: Svetost čutnega : razgovor z akademskim kiparjem, Dnevnik, 16. 10. 1982.
  • Ivan Sedej: Bezlaj, Ljubljana, 1986.
  • Ivan Sedej: Jiři Bezlaj, Ljubljana, 1988.
  • Ivan Sedej: Citiranje fosilov in osončij, Naši razgledi, 11. 6. 1993.
  • Ivan Sedej: Fragmenti, Vrhnika, 1994.
  • Petja Grafenauer: --- raztapljajoč se v veliko Enost ---, Likovne besede, 2009, št. 89/90, 51–59.
  • Petja Grafenauer, Miklavž Komelj, Janko Rožič: Jiři Bezlaj, Ljubljana 2009 (z bibliografijo).
  • Petja Grafenauer: Ustavljeni pogledi, Kostanjevica na Krki, 2010.
  • Jana Bauer z Jiřijem Bezlajem, Sodobnost, 77, 2013, št. 6, 685–696.
  • Moderna galerija - Raz_Ume, Bezlaj, Jiri, (oktober 2014).
Krmelj, Vesna: Bezlaj, Jiři (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018330/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine