Primorski slovenski biografski leksikon

PACE-FRIEDENSBERG (MONTEPACE), ugledna gor. plemiška druž., ki izhaja iz istoimenske videmske rodbine. Po ugotovitvah nekaterih zgod. maj bi bil začetnik videmske rodbine Henrik (sin Urbana), po rodu Nem., omenjen v listinah tudi kot Rigo de Urbanis di Alemannia. V službi kot častnik pri beneškem namestniku za Furlanijo Tomažu Lipomannu se je po teh domnevanjih naselil v Vidmu okoli 1486. Njegov sin Tomaž, notar in kancler v Vidmu, naj bi se poročil z Elizabeto, zadnjo predstavnico ugledne trž. druž. della Pace, ki naj bi se bila naselila v Vidmu ob koncu 15. stol. Zgod. Knescke trdi, da je bila trž. druž. prišla iz Španije pred 14. stol., ker je že 1336 omenjena med uglednimi trž. druž., in da se je v 15. stol. razširila na ozemlju Beneške republike. Vse te ugotovitve se le deloma ujemajo z domnevanji drugih zgodovinarjev, ki bolj upravičeno sklepajo, da so videmski grofje de P. direktni potomci trž. della P. (obe družini imata namreč isti grb, deljen v dve polji: zlato z dvoglavim orlom, ki nosi črno krono, in modro s tremi golobi, ki nosijo v kljunu oljčno vejico), ki naj bi bili trdno usidrani v Vidmu že v 14. stol. Omenjeni notar in kancler Tomaž bi bil potemtakem sin Ivana ter vnuk Andreja della P. iz Trsta in Cisarie Richieri iz Pordenona. V 17. stol. se poleg videmske pojavi še veja, ki se razširi na našem ozemlju, in sicer v Gradišču ob Soči, v Topoljanu (Tapogliano), pozneje tudi v Aiellu, Štandrežu in Gor. 1658 je druž. P. sprejeta v videmsko gosposko zbornico, 1661 (1664?) ji podeli Beneška rep. grofovski naslov, 10. dec. 1675 cesar Leopold pa baronski s predikatom Friedensberg. Naslovi so potrjeni 1701, 1820, 1838 in 1840. Ko izumre veja, naseljena v Gradišču, njen zadnji predstavnik Karel Maria zapusti svoje imetje vidernskemu sorodniku grofu Bernardu, čigar sinovi Karel Maria, Franc in Jožef so sprejeti 3. sept. 1737 med gor. patricije. V 19. stol. se pojavi še ena veja, ki se naseli na Kranjskem, in sicer v gradu Turn-Gallenstem (Podpeč) pri Gabrovki. Njen začetnik je Karel Maria Filip (1821–1884) iz Topoljana. Številni člani rodbine P. so se izkazali v javnem življenju, še posebej kot strokovnjaki na pravnem polju; nekateri so imeli važno vlogo v polit., gosp. in kult. življenju Slov., zlasti prim. Karel Maria (r. 1611) je bil proveditor za meje, slaven jurist, ki je zbral, dopolnil in uredil ustavne zakone mesta Videm. Njemu je cesar Leopold podelil 1675 naslov barona s predikatom Friedensberg. Njegov sin Karel Maria (1635–1701) je bil slaven vojskovodja, poveljnik konjeniške enote v regimento Rabata v boju proti Turkom, komornik zlatega ključa. Z bratom Ivanom Andrejem je bil 1701 potrjen za barona. Tomaž je bil kanonik v Vidmu, generalni vikar oglejskega patriarha Dionisia Delfina, doctor in utroque. Po smrti J. K. Križaja (PSBL II, 203–04) je 1703 podelil investituro gor. župnije grofu F. Strassoldu. Karel Maria (r. 1724) je bil komornik, 1766 je postal vitez reda sv. Štefana toskanskega. Z bratom Francem in Jožefom je bil 1737 sprejet med gor. patricije. Tereza, r. na Dunaju grofica Thraun, poročena z Bernardinom, je bila izobražena dama in slik. Njen spis Riflessioni Storico-critiche sopra le migliori opere d'autori moderni, fatte per diporto da una Dama je ohranjen v rkp. Wilhelm (gl. čl.) je bil dežel. glavar na Gor. Rudolf Karel Jožef .(1826–1896) je bil posestnik v San Vito al Torre in več let župan. Bil je tudi član dežel. komisije za uravnavo zemljiškega davka in dolgoletni član gor. Kmetijskega društva. Rudolf (1847–1923), brat Karla Marie Filipa (1821–1884), je bil posestnik v Topoljanu in drž. svetnik. Njegov brat Anton (gl. čl.) je bil tajni svetnik in sekcijski načelnik v notranjem, min., od njegovih sinov je bil Wilhelm (1896–1960) drž. svetnik v Trstu, Marino (gl. čl.) pa gor. prefekt med drugo svet. vojno.

Prim.: Ustni podatki druž. Strassoldo-Pace iz Topoljana (Tapogliano); B. Asquini, Cent'ottanta, e più uomini illustri del Friuli, Venezia 1735, 68–69; Lirutti, Delle cose del Friuli, Udine 1776–77, pass.; Codelli, Scrittori, 240–45; F. Schröder, Repertorio genealogico delle famiglie nobili e titolati nobili esistenti nelle Provincie venete, Venezia 1830, II, 90; Gothaisches gràflisches Taschenbuoh (1841–1913); Della Bona, Sunto storico, pass.; Morelli II, 1963; III, 87; Claricini, 324–25; Schivitz, Görz, pass.; A. Jacobi, La nobiltà gor., Gor. 1924, rkp. v BiblStls (ms. 152 Civ.); Spreti, Enciclopedia, V, 20–22; F. Spessot, Libri, manoscritti e pergamene degli Strassoldo di Gor., v StudG X (1934), 51; SBL II, 242; Cossar, Storia, 192, 193; A. de Benvenuti. I castelli friulani, Udine 1950; di Crollalanza, Dizionario, II, 248–49; C. L. Bozzi, Gorizia e la provincia isontina, Gor. 1965, 177; G. Caprili, Alpi Giulie, Trst 1969, pass.; Isti, Pianure Friulane, Trst 1970, 409, 452; Czörnig 1969, pass, (zlasti 665); M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Lj. 1982, 229, 360–62, 655–56.

Vh

Vetrih, Jožko: Pace Friedensberg, grofje. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi940030/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (1. februar 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine