Vidrih, Verena (1952–)

VIDRIH Verena, por. PERKO, arheologinja, r. 13. nov. 1952 v Čehovinih, živi v Lj. Oče Jože, delavec, mati Ivanka Bizjak, gospodinja. Osemletko je obiskovala v Spodnji Branici in v Štanjelu, gimn. v Postojni. Študij arheologije na Filoz. fak. v Lj. je končala z diplomo iz provincialne arheologije in zgodnjega sred. veka (1978). Od 1975 do 1982 je s presledki poučevala zgod. in likovno vzgojo na gimn. v Kamniku, delala v Mestnem muzeju v Lj. in na Odd. za arheologijo na Filoz. fak. lj. U, kjer je od 1991 raziskovalka in vodi proseminar za provincialno rimsko arheologijo. V arheologiji se, sicer večsmerna intelektualka, posveča pretežno antični keramiki. Iz te teme je tudi magistrirala (1991, Študij keramike kot doprinos k ekonomsko historični podobi Hrušice), pa tudi sodelovala na kongresih Mednar. društva za proučevanje rimske keramike (RCRF), 1988 v Plevnu (Terra sigillata chiara auf die einheimischen Keramikformen in Emona, Acta RCRF), 1990 pa v Pavii (La ceramica tardoantica di Hrušica-Ad Pirum, Acta RCRF). V. je članica RCRF in it.-avstr.-slov. skupine za raziskovanje antične keramike s sedežem v Bologni. Izkopavala je v Lj. (rimska Emona), na lj. Barju, v Stični, na Hvaru in v Ogleju (prim. študijo o afriški sigillati v Scavi di Aguileia 1, Roma 1991, 119–38, in Afriška sigillata v Emoni, ArhV 42/1991). S prispevki o arheologiji (recenzije, ocene, poročila, didaktika), likovni umetnosti in književnosti se oglaša v PrimN, PrimSreč, Delu in v Gei. Pisala je o človeških stiskah, tudi iz lastne izkušnje (Družina od 1981 dalje), z zabavljivimi bodicami iz okolja, ki ga najbolje pozna in doživlja, pa prav pogosto v Kamniškem občanu (od 1982 dalje). V slednjih dveh pod različnimi psevdonimi. Za pesniški cikel Potovanje na Kras (Mladika 1983, št. 7, str. 86) je 1982 prejela nagrado Mladike.

Prim.: Osebni podatki; časopisna poročila o delu.

Svd.