Stanič, Viktorin (1902–1978)

STANIČ Viktorin-Ljubivoj, duhovnik, r. 6. mar. 1902 na Cesti pri Vip. Križu, u. 22. nov. 1978 v bolnišnici v Šempetru pri Gor. Oče Alojzij, kmet, mati Alojzija Ušaj, gospodinja. Študiral je v Gor., posvečen 29. jun. 1925. Od 1. avg. 1925 kaplan v Bovcu, od 1. jun. 1927 kurat v Logu pod Mangartom, od 1. jul. 1929 žpk v Ukvah, od 1. nov. 1936 žpk v Devinu, od 10. mar. 1939 žpk v Kamnjah. Upokojen 1976, nato je živel v Solkanu. Duhovniška leta je preživel v najhujših časih raznarodovanja, zato je povsod pokazal svojo odločnost, ko je bilo treba braniti pravico, Bil je proti vsaki krivici in je trmasto nastopal tudi na sodiščih, ko so ga tožili. Zlasti v Ukvah in Devinu, ob skrajnih mejah slovenstva, se je junaško boril za slov. jezik. Širil je prosveto z igrami, dokler so bila društva, nato pa v Mar. družbi, ko je bilo treba tajno nastopati. V Ukvah, kjer so pred njim prisilili župnika Češornjo, da se je umaknil, ni odnehal, dokler ni pred sodiščem porazil svojih nasprotnikov. Ukljanom je z velikimi žrtvami omogočil, da so sezidali novo cerkev, in sicer v kratkem času od apr. do sept. 1930. Posvetil jo je gor. nadškof Sedej, ker so takrat Ukve spadale pod gor. nadškofijo. Dobrotnikom je delil Marijine podobe s slov. napisi. Zatožen, da ni označena tiskarna in letnica, je rekel sodniku: »Poglejte na steni slike in napise, tam tudi ni zabeležena tiskarna, potem ste tudi vi v prekršku!« V Devinu je bil trn v peti fašistom, zato se je umaknil v Kamnje na Vipavskem, kjer je bolj mirno izpolnjeval svoje duhovniško, prosvetno in narodno poslanstvo. V Ukvah je do podrobnosti opisal kroniko o pripravah in zidavi nove cerkve. Njegova moč je bila govorjena beseda.

Prim.: Žup. arhiv Vipavski Križ; M. Gariup, Žup. sv. Filipa in Jakoba, Ukve 1987.

Jok