Slovenski biografski leksikon

Stanič Stanko, nabožni in prosvetni publicist, r. 20. nov. 1893 na Cesti pri Vipavskem Križu kmetu Alojziju in Alojziji r. Ušaj, u. 29. okt. 1955 v Gor. Šolanje je začel 1899 v Križu, nadaljeval 1903 v Gor., kjer je bil na gimn. 3 leta gojenec slov. Alojzijevišča, nazadnje pa deš. semenišča. Po mat. 1914 je bil enoletni prostovoljec v Lj. in Judenburgu, a še to leto smel oditi v gor. semenišče. Od vstopa Ital. v vojno do 1918 je dovršil bogosl. v Stični na Dol. (ord. 1917). Kaplanoval je 1918–22 v Cerknem, nato v Gor. na Travniku, od 1. okt. 1923 je bil v Podgori kurat, od 1930 župnik. Jul. 1945 je postal ekonom v gor. semenišču, nato bil še vikar v gor. stolnici do 1. febr. 1952, ko je prevzel župnijo Štandrež (zadnja služba). – Od kaplanskih let do smrti je bil aktiven član škofij. komisije za cerkv. umetnost in hkrati delal pri škofij. katehet. uradu. Razen služb. dolžnosti je izkoristil vse možnosti in zmožnosti, da z besedo in s peresom pomaga vzdrževati versko in nar. zavest med Slovenci pod italij. oblastjo. Od 1923 do smrti je bil odbornik, nad deset let tudi predsednik KTD; 1923–40 tajnik GMD, nato njen predsed.; predsedoval odb. za slov. Alojzijevišče in pomagal drugim nar. ustanovam; podpiral M, dokler je izhajala v Gor. (1920–2), potem list Naš čolnič 1923–8. Kot urednik se je trudil pri Zborniku svečenikov sv. Pavla, kolikor je smel izhajati (1922–5, 1927–8), in pri otroškem lističu Jaselce (1927–9), z manjšo znajdljivostjo pa po drugi svet. vojni pri listu Kat. glas (Gor.–Trst 1949–55).

S. je pisal preprosto, splošno umljivo, a dobro premišljeno. Priložnostno se je poskušal v pesnikovanju (M 1920, 181), mdr. je V. Vodopivec uglasbil in objavil te pesmi v pesmarici Gospodov dan, GMD 1930 (4 pesmi) in v Zdrava Marija, GMD 1933 (8 pesmi). – S. je pisal o Dantejevih prevodih v slov. (M 1921, 274) in sam prevedel Petrarkov sonet Norčavost pusti, o mladina (KGMD 1938, 66). – Njegova pripovedna proza je predvsem zabavna: M 1921, 220–1; KGMD 1938, 54–7; 1939, 74–5; 1940, 44–5. –

Višje naloge si je postavil pri biograf. črticah, nastalih zlasti ob njegovem stalnem zanimanju za zgod. umetnosti: Ant. Cej, slikar (M 1922, 369–70), Andrej Goilmayer (Zgod. gor. nadškofije. Gor. 1951, 55–64; gl. SBL I, 229), Janez Svetokriški (KGMD 1939, 63–5; SBL I, 375–6), Branko Jeglič (M 1921, 106–7; SBL I, 392), Fil. Jakob Kaffol (KGMD 1939, 65–6; SBL I, 421), Dominik Fr. Kalin (Č 1915, 280–3; SBL I, 424), Iv. Kavčič (M 1922, 177–8), Št. Kocjančič (Naš čolnič 1924, 272–4, Janez Laharnar (ib., 115–6; SBL I, 606), Fr. B. Sedej (Naš čolnič 1924, 206–7), Franc Svetličič (M 1922, 208–9), Josip Jurij Strossmayer (ib., 51–2), Franc Saleški Finžgar (ib., 74–5), Josip Stritar (ib., 92), Napoleon Bonaparte (ib., 142–5). – Pisal je splošno o naših dom. kult. delavcih (M 1921, 312–5), o cerkljanskih ljud. umetnikih (ib., 107–10, 240–1) in Iz zgod. upodablj. obrti na Goriškem (Jadranski almanah 1924, 143–7), o Marijinih svetiščih (list Svetogorska Kraljica, Gor. 1939, št. 8–12). – Na biogr. osnovo se je oprl še v knjigi Dobe in podobe iz cerkv. zgodovine (GMD 1938), deloma še v obeh šmarničnih knjigah Marija v senci naših dni. Gor. 1927 in Marijini godovi. 1932 ter v govoru Dva ribiča (natis v Verbum Dei. Gor. 1930, 285–7). – Kot narodnjak je segel še v etnograf. področje (M 1921, 138–40; Družina 1930, 285–7) in se zanimal za izseljence: Naši južnoamer. izseljenci iz preteklih stoletij (Družina 1930, 237–9). Socialnovzgojne članke je objavil v M (1920, o delu 9–11; o družini 107–9), Gor. Straži 1919–28, KGMD 1927, Družini 1930, Svetogorski Kraljici 1939, Slov. Primorcu, Kat. glasu 1945–55 in v listih, ki jih je sam urejal. – S področja lova je 1945 izdal pri GMD knjigo Gozdna divjačina (ps. Jereb). – S-evi spisi med obema vojnama so imeli dober odmev med ljudstvom, v biograf. članke je vpletel mnogo iz lastnega raziskovanja, nekaj tudi svojsko osebnega vrednotenja. – Prim.: Folium ecclesiasticum, Gor. 1918, 8; 1921, 24; 1922, 72; 1923, 84; 1930, 88; 1941, 9; Jadranski almanah 1923, 198; S 1938, št. 289; Kat. glas 1955, št. 44, 1–3, 4; KGMD 1957, 124–5; Rud. Klinec, Zgod. GMD. Gor. 1967, 214–6. Kralj

Kralj, France: Stanič, Stanko (1893–1955). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi601894/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine