Primorski slovenski biografski leksikon

SLAVIK Slavoj, pravnik, narodnopol. delavec, r. 9. jul. 1896 v Trstu, u. v taborišču Mauthausen 8. mar. 1945 (ne maja, kot navaja SBL). Oče Edvard, pravnik in politik (gl. čl.), mati Antonija Lavrenčič, nar. delavka (gl. čl. pod Slavik). Osn. š. je obiskoval pri Sv. Ivanu, gimn. v Trstu. Med prvo svet. vojno je bil mobiliziran, nazadnje podporočnik na albanski fronti. Zbolel je za malarijo in zatem več let bolehal. Pravo je študiral v Zgbu in promoviral v Sieni 1930. Od 1923 je delal v očetovi odv. pisarni. Po nastopu faš. se je vključil v polit. in družb. ileg. dejavnost trž. Slovencev, posebno s štempiharji. Srečeval pa je tudi razne narodnopodit. delavce. V njegovi vili na Kolonji so se sestajale razne ilegalne skupine, vadil je tudi štempiharski zbor. Vila je zaradi velikega parka, ki jo je obkrožal, nudila varno zavetje za ilegalne pogovore in nedovoljeno dejavnost. Bil je med 12 Slovenci v It., ki so apr. 1940 podpisali pobudo za sestavo skupnega odbora. Ob začetku vojne je bil aretiran in konfiniran v Gradežu. Tu so ga 23. sept. 1940 aretirali, zaprli v Koper, nato v Coroneo v Trstu in ga na drugem trž. procesu 14. dec. 1941 obsodili na 15 let ječe. Kazen je prestajal v San Gimignanu. Po kapitulaciji It. so ga na posredovanje Rdečega križa izpustili. Vrnil se je domov, a so ga kmalu zatem aretirali Nemci, zaprli v Villa Triste, nato v Coroneo in deportirali v Mauthausen. - 1930 se je S. poročil v Eleonoro Ljubico Grzinič, narodnopolit. delavko, r. 21. febr. 1905 v Humu v hrv. Istri, ki živi v Trstu. Oče Ivan je bil trgovec, mati Josipa pl. Elznic, češkega rodu, je otrokom vcepila slovansko zavest. E. Grzinič je obiskovala osn. š. v domačem kraju in v Roču, nekaj let gimn. v Pazinu, nato je imela s sestrama in bratom domači pouk. V Istri je sodelovala z dr. Mirkom Vratovičem, poverjenikom Edinosti, ustanovila 13 mlad. društev in poučevala dijake, da so mogli po emigraciji v Jslo nadaljevati študij. Večkrat je bila zaprta in so ji dvakrat sodili v Buzetu, enkrat v Pulju. V tem času je prihajala večkrat v Trst, kjer je imela sestro, poročeno z A. Ivešo (druga sestra je bila poročena s hrv. prosv. delavcem T. Peruškom - PSBL II), in brata Željka, gospodarstvenika. V Trstu je sodelovala v raznih ženskih organizacijah z A. Slavikovo, se vključila v mlad. gibanje, posebno v društvo Prosveta pri Sv. Jakobu. V zakonu so se rodili 3 otroci: Edvard (1930), inženir, visok funkcionar podjetja Siemens v Münchnu; Živa (1931) živi v ZDA; Peter (Veljko) (1934) živi v Pescari. Ob procesu je bila družina prisiljena prodati vilo na Kolonji, da je poravnala sodne stroške in pomagala pri tem tudi drugim obsojencem.

Prim.: Podatki Ljubice Grzinić-Slavik; Sardoč.

ldt

Debelli Turk, Lida: Slavik, Slavoj (1896–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946120/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine