Primorski slovenski biografski leksikon

REHAR Lelja, por. SANCIN, kulturna delavka, igralka, publicistka in prevajalka, r. 11. maja 1922 v Mrbu, kamor so se starši umaknili po it. zasedbi Primorske. Oče Radivoj (Franc), časnikar in književnik (gl. čl.), mati Marija Punčuh, učiteljica, brat Voja (gl. čl.). Otroška leta je preživela v Vipavi pri materinih starših (Fran Punčuh, PSBL III, 120–21). Osn. š. in realno gimn. obiskovala v Mrbu, kjer je jun. 1940 maturirala. Jeseni se je vpisala na romanistiko Filoz. fak. lj. U, kjer je spomladi 1947 diplomirala iz it. jezika in književnosti. Vzporedno je od pomladi 1946 študirala na AIU v Lj. (6 semestrov), 1964/65 se je z jsl. štipendijo izpopolnjevala na Odd. za slovan. jezike na Filoz. fak. lj. U. - Med vojno je živela kot štajerska begunka v Lj., kjer se je 1943 zaposlila kot uradnica na Prehranjevalnem uradu Lj. pokrajine, po vojni je bila takoj premeščena na Primorsko (cona B), kjer je vodila Blagovni odsek pri PRERADU (Prehranjeval. uradu PNOO) v Št. Petru na Krasu (zdaj Pivka). Od dec. 1945 do maja 1946 je vodila Odsek za ljudsko prosveto pri Okraj. NOO v Postojni, obenem je poučevala dijake slov. in matem. na pripravljalnih tečajih za gimn. in vodila Okraj. prosv. komisijo. Maja 1946 se je vrnila v Lj. študirat. Poleti 1947 je prišla kot študentka AIU v Trst k SNG kot igralka radijskega odseka. Jeseni istega leta se je poročila s trž. igralcem in režiserjem Modestom Sancinom (gl. čl.). V zakonu so se jima rodili štirje sinovi, od katerih je eden (Igor) od 1980 igralec v gledališču v Celju. 1948–49 je bila zaposlena v NŠKT, naslednje štiri sezone od 1949 do 1953 pa kot igralka pri SNG v Trstu. Vloge: Lenčka, Lady Milfordova, Armanda idr. 1947 je nastopila v vlogi Palade Atene (Poslednji dnevi Sokrata) v lj. Eksperimentalnem gled. v Križankah. Že od 1947 je igrala tudi na RTrstA in po ustanovitvi koprskega radia še tam. 1983 je igrala tudi pri Viba filmu v Lj. v eni od Treh zgodb o slovenski norosti. Za Primorski dnevnik je v prvih povojnih letih pisala članke pred premierami in pozneje ob raznih priložnostih (sigla L. S.). Predavala je tudi dikcijo na dramski šoli SNG (1950–51, 1951–52), režirala po okoliških društvih, tri sezone (1959–60 do 1961–62) je vodila otroško dramsko skupino pri PD Ivan Cankar pri Sv. Jakobu. Od 1954 je redna zunanja sodelavka Radia Trst A. Napisala je več radijskih iger za otroke, med temi: Prigode pogumnega zajčka v dveh delih (1956), Zalika in pošast (1958), po norveškem narod. motivu Mlin na dnu morja (1963) in šest zgodb o Repoštevu po češkem narod. motivu (1961 do 1965), za odrasle pa rad. igro po zgod. dogodku Kneginja Darinka (1973) in 13 radijskih prizorov iz življenja pomembnih skladateljev Glasba, posvečena njej (1977). Dramatizirala je Reharjevo Vijolico Vero v dveh delih (1956), Finžgarjeve Strice, pet novel Boccacciovega Dekamerona, De Amicisovo mladinsko povest Od Apeninov do Andov, Milana Lipovca Ljudje ob cesti v treh delih, dva romana J. V. Križanovske Moč preteklosti v 20 delih (1978) in Nemezo v 20 delih (1979), štiri zgodbe za mladino, v katerih nastopa Jonssonov junak Vike Viking (1984). Za Radio Trst A je priredila vrsto odrskih del in prevedla preko 80 dram in rad. iger (delni seznam v Modrovem SLNP, 254–55), vrsto novel in pesmi. Prevaja iz it., franc. in srbohrv. tudi za SSG Trst, za Mladinsko in Eksperimentalno gledališče v Lj. ter za gled. v N. Gor., Celju, Mrbu. Od 1960 do 1980 je napisala za Radio Trst A preko 200 oddaj v dialogizirani obliki, več tudi v narečju z narodopisno tematiko. Gradivo je več let zbirala na terenu po Primorski, plod tega raziskovalnega dela je tudi 25 oddaj o izumrlih poklicih in 26 o otroških igricah, izštevankah itd. V letih 1970 do 1977 je nastalo 138 oddaj v rubriki Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti, kjer je obdelala skoraj vse vasi na Tržaškem in Goriškem. 1978 je vodila komentirane oddaje Misterij žene - tržaške črtice Zofke Kvedrove, s posebnim ozirom na feministično gibanje v avstr. Trstu ob prelomu XX. stol. in 20 oddaj o Pismih Marie Isabelle Marenzi iz druge pol. 17. stol. Razmišljanjem ob raznih sindikalnih, mirovnih pobudah in o feminističnem gibanju je bil posvečen ciklus oddaj Svet se vrti počasi (1981–82), raziskovanju tržaške preteklosti pa oddaje Stari časi (1970), Matija Sila: Zgodovina Trsta in okolice s komentarjem (13 oddaj 1975) in cela vrsta oddaj o nekdanjem humorju. Že dolga leta pripravlja tudi razne priložnostne oddaje in sodeluje pri ciklusu Liki iz naše preteklosti, Naše žene in Obletnice, od 1982 pa tudi pri Kulturnih dogodkih (130 oddaj), kjer poroča o pomembnejših publikacijah ali dogodkih. - Poleg tega je bila od mar. 1967 do avg. 1972 honorarno zaposlena na Odseku za zgod. in etnografijo pri NŠKT, kjer se je posvečala raziskavam o slov. kult., gosp. in polit. organizacijah v It. od prvih začetkov do 1927, ko je fašizem zatrl vsakršno dejavnost. Rezultat tega dela je obsežen seznam, objavljen v Prosvetnem zborniku 1868–1968 (str. 249–323), ki ga je izdala SPZ v Trstu 1970. Med 1968 in 1972 je na istem odseku sodelovala pri raziskavah in pripravah za slov. toponomastični zemljevid za tržaško, goriško in videmsko pokrajino in pri prvih zametkih prim. biograf. leksikona. R. je posvetila veliko svojih moči širjenju slov. jezika in kulture med it. someščani. Od šol. leta 1970/71 vodi tečaje slovenščine pri Ente italiano per la conoscenza della lingua e della cultura slovena v Trstu, od akad. leta 1976/77 je pov. prof. za slovenski jezik na šoli za tolmače in prevajalce pri Ekon. fak. v Trstu (Scuola di lingue moderne per traduttori ed interpreti di conferenze della Facoltà di economia e commercio), ki je z akad. letom 1978/79 postala samostojna fak.: Scuola superiore di lingue moderne per interpreti e traduttori, kjer ji je bilo poverjeno prevajanje iz it. v slov. Od jeseni 1986 je pridruženi (associato) prof. Raziskovalno se ukvarja z interferencami it. jezika v slov. zamejskem periodičnem in drugem tisku. Aktivna je v Slavističnem društvu Trst.

Prim.: Osebni podatki; SGL III, 578; 20 let Rad. odra, Trst 1966, pass.; Repertoar slov. gledališč 1867–1967, Lj. 1967; Dopolnilo, Lj. 1973, 1978; Moder, SLNP 254–55; GL SSG Trst.

Pan.

Pahor Verri, Nadja: Rehar, Lelja (1922–2017). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944130/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine