Primorski slovenski biografski leksikon

PETRU Peter, arheolog, r. 15. dec. 1930 v Laškem, u. 20. apr. 1983 v Lj. Oče Peter, rudarski tehnik, mati Rozalija Rehtar, trgovka in gospodinja. Nižjo š. je končal v Mrbu pred stalno izpitno komisijo za borce in aktiviste OF, gimn. je obiskoval v Celju in tam maturiral 1950. Na U v Lj. je študiral arheologijo in študij končal 1955 z diplomo iz klasične arheologije. 1966 je na Filoz. fak. lj. U doktoriral s temo Hišaste žare Latobikov (Situla 11, 1971). Po diplomi je postal kustos v Narodnem muzeju (1955–58), od 1958 dalje je vodil arheološki referat na Zavodu za spomeniško varstvo Sje. 1970 je bil izvoljen za ravn. Narodnega muzeja v Lj., kjer je ostal do kraja. P. je bil preds. Slov. arheološkega društva (1964–69), preds. Arheološkega društva Jsle (1968–72), preds. Društva muzealcev Sje (1980 do smrti), preds. Skupnosti muzejev Sje (1974–76). Od 1975 dalje je kot izredni prof. na lj. U predaval provincialno arheologijo. Bil je dopisni član Nem. arheol. inštituta (1971) in dopisni član Avstrijskega arheol. inštituta (1976), z diplomo ga je 1976 odlikovalo tudi Arheol. društvo Jsle. P. se je v slov. arheologiji uveljavil kot konservator, raziskovalec, muzejski delavec, organizator in publicist. Raziskoval je številna rimskodobna najdišča po Sji (Šempeter v Savinjski dolini, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, Drnovo pri Krškem, Bobovk pri Kranju, Lanišče nad Kalcami...), na Prim. pa Ajdovščino (1958, 1965–66, 1968–69; prim. P. Petru, Ajdovščina: neue Ausgrabungsresultate, Roman Frontier Studies, 1974, 178 ss.), Sv. Pavel nad Vrtovinom (1966; prim. P. Petru, Novejše arheološke raziskave Claustra Alpium Iuliarum, Arheol. vestnik 23, 1972, 359) in Hrušico (1971–75); prim. P. Petru, Rimski paradni oklep iz Hrušice, Situla 14–15, 1972, 225 ss.; T. Ulbert, Ad Pirum – Hrušica, Münchner Beiträge zur vor- und frühgeschichte 31, 1981). V Ajdovščini in na Sv. Pavlu je raziskoval skupaj z GorMuz, na Hrušici pa še z Bavarsko akademijo. Raziskovanje teh najdišč se je povsem vklapljalo v P-evo proučevanje kasne antike in še posebej vojaško in polit. zapletenega obrambnega sistema Claustra Alpium Iulianum (prim. Claustra Alpium Iuliarum I, Fontes, Katalogi in monografije 5, 1971). Njegova izkopavanja so temeljito spremenila podobo o utrdbah in naseljih rimske dobe v Sji, razkrila so vso zapletenost dobe, ki jo je P. izvirno označil kot »zaton antike« (prim. Zaton antike, razstavni katalogi Narodnega muzeja, Lj. 1976). – Za razvoj arheologije na Slov. so bili nadvse pomembni arheološki kolokviji, ki jih je P. vpeljal kot preds. Slov. arheol. društva. Organiziral ali soorganiziral je kolokvij o zgodnji antiki (1967), o Keltih (1966), o paleolitiku (1967), o neolitiku (1973), o zgodnjem sred. veku (1965, 1968), o zatonu antike (1976), o numizmatiki (1972), o arheologiji in moderni družbi (1981), o pozni antiki ob zgornjem Jadranu (1972), o rimskem steklu (1974). Kot ur. je vodil Varstvo spomenikov (VS) (letniki 7–14), Dissertationes Iugoslaviae (5–9 in 20), Archaeologia Iugoslavica, Arheološki vestnik (AV) (29–33), Arheološki pregled (1–7) in urejal arheološki del Enciklopedije Slovenije, v Narodnem muzeju je urejal Kataloge in monografije (št. 5–20), Situlo (12–23) in Argo (8–20/21). P-evo publicistično delo obsega preko 350 enot (prim. A. Dular, Bibliografija P. Petruja, AV 34, 1983, 23–47), od samostojnih knjig in znanst. razprav do poljudnih zapisov in enciklopedičnih gesel, objavljenih v domačem in tujem tisku. P. je soavtor temeljnega slov. arheol. dela Arheološka najdišča Slovenije (1975), svoje bogato znanje pa je sintetično strnil v drznem orisu zgod. na slov. prostoru od pričetkov do naselitve Slovanov (Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, 1979, 17–93).

Prim.: J. Šašel, Peter Petru (1930–1983), AV 34, 1983, 17 s sl.; A. Dular, Bibliografija Petra Petruja, o. c, 23 s.; J. Horvat, In memoriam – Prof. dr. Peter Petru, ZČ 38, 1984, 73; J. Kastelic, Peter Petru, Delo 23. apr. 1983.

Svd.

Svoljšak, Drago: Petru, Peter (1930–1983). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941620/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine