Primorski slovenski biografski leksikon

PAHOR Minka (Marija), roj. LAVRENČIČ, učiteljica, publicistka, kult. delavka, r. 1. apr. 1908 v Podragi pri Vipavi, živi v Trstu. Oče Ivan, kmet, mati Marija Pestelj, gospodinja. Osn. š. je obiskovala v domačem kraju, učiteljišče v Tolminu in maturirala v Vidmu 1927. V Tolminu je bila članica tajnega dijaškega krožka. Prvo učit. službo je opravljala kot suplentka v Ledinah nad Idrijo (19. sept. – 31. dec. 1927), nato je učila v presledkih v Gornjem Lokovcu in Skriljah pri Ajdovščini. 15. okt. 1930 je dobila mesto kot suplentka na Vojskem, a je bila čez 14 dni odpuščena, ker je odklonila vpis v Faš. učit. organizacijo. Izselila se je v Sjo in nastopila 1. dec. 1930 službo v Tišini (Murska Sobota), v naslednjem š. letu v Serdici do 1. apr. 1933, ko je bila premeščena v Trbovlje, kjer je učil Drago Pahor (gl. čl.), s katerim se je bila medtem poročila. Ob prihodu v Jslo se je P-eva vključila v sokolsko društvo, v katerem je delala kot vaditeljica otroške telovadbe ter sodelovala v gledališkem odseku. V Trbovljah je stopila v žensko org. Kolo jugoslovanskih sester, kateri je bila nekaj let tajn. Sodelovala je v org. prim. emigr., v vodstvu počitniških kolonij Rdečega križa in pri taborjenju sokolskega naraščaja. Po nem. napadu na Jslo in po moževi aretaciji je 4. maja 1941 zapustila Trbovlje in se zatekla v učit. dom v Lj., od koder se je vrnila na Prim. V Podragi je pomagala part. in sodelovala z OF. Ko so 14. maja 1942 faš. napadli in razdejali Lavrenčičevo hišo v Podragi, je odpotovala v Trst ter se občasno vračala na Vipavsko z raznim materialom za part. V Podragi so jo 4. jan. 1943 karabinjerji aretirali in zaprli v goriške zapore ter jo prijavili Posebnemu sodišču za zaščito države. Po kapitulaciji It. je bila izpuščena. 15. nov. je začela poučevati na obnovljeni slov. šoli v Podragi, 2. febr. 1944 pa jo je prosv. odsek PNOO imenoval za šolsko nadz. Vipavskega oz. Ajdovskega okrožja. V tej funkciji je pod part. imenom Tuga nadzorovala šole, prirejala učiteljske mitinge in učila na večernih tečajih za mladince. Ob koncu vojne je bila 16. maja premeščena v Trst na prosv. odsek MOSa kot referentka za osnovne šole. 1. nov. 1945 je dobila učit. mesto na Opčinah, a ob koncu š. leta zavezniške oblasti šole niso priznale in so P-evo 11. jul. 1946 odpustile iz službe. Zavrnile so vse njene nadaljnje prošnje. Od tedaj je bila zaposlena na š. odseku SHPZ do 1957. V prvih povojnih letih je organizirala na trž. rad. postaji prve šolske oddaje za otroke, delala v osrednji pionirski komisiji in vodila počitniške kolonije. Sodelovala je v odb. Zveze društev za telesno vzgojo in pri pripravah za množične telovadne nastope (1. maj 1946 do 1949). Vaje, ki jih je sestavila v ta namen, so izšle v brošurah: Proste vaje za leto 1947, Proste vaje za moško in žensko deco 1948, Vaje za žensko in moško deco za leto 1949. Na Opčinah je v prosv. društvu vodila baletno skupino za otroške in mladinske igre ter folklorne plese za uprizoritve dramskega odseka. Sodelovala je pri prireditvah AFŽ in bila odbornica SSŠ. Ko je bilo 1945 končno ugodno rešeno vprašanje državljanstva, je dobila spet službo na Opčinah, nato na Katinari, v š. letu 1960/61 kot suplentka v Rojanu in pri Sv. Jakobu ter ponovno na Katinari do upokojitve 1. mar. 1973. Odtlej sodeluje na Odseku za zgod. in etnogr. pri NŠKT, kjer zdaj skrbi za šolski in biografski odsek. 1961 je sestavila tretje berilo za slov. šole Moje obzorje (v sodelovanju z Dušo Kosmina), naslednje leto učno knjigo za ital. jezik za drugi razr. Primi passi. V zadnjih letih službovanja je sestavljala šolske oddaje za RAITrstA. Od upokojitve je usmerila svoje delo predvsem v raziskovanje slov. šolstva na Prim. s posebnim ozirom na zatrtje slov. šolstva ob Gentilejevi reformi in na part. šolstvo. Od 1975 je objavila o šolstvu in šolnikih vrsto člankov (približno 30) v PDk; v TV 15 članek Razdejanje Slosarjeve domačije v Podragi, 1976; v JKol: Zveza slovanskih učiteljskih društev v Julijski krajini, 1980; Bibliografija publicističnega dela Draga Pahorja, 1981 in Delovanje pevskega društva Slava, 1983. Za zbornik Sv. Jakob (1980) je prispevala Bibliografijo šolskih beril, pri katerih je sodeloval Josip Ribičič. Za RAITrstA je pripravila med drugim niz Slovensko učiteljstvo pod fašizmom (jan.–mar. 1984). Od 1981 je članica odb. Skupnosti part. učiteljev Prim. Prejela je priznanje SSŠ ob 25-letnici te ustanove, 1976 pa je bila odlikovana z Redom zasluge za narod s srebrnimi žarki.

Prim.: Osebni podatki; Arh. zgod. ods. NŠKT; M. Pahor-Tuga petinsedemdesetletnica, PrimN 1.apr. 1983.

ldt

Debelli Turk, Lida: Pahor, Minka (1908–1998). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940200/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine