Primorski slovenski biografski leksikon

OBID (v rojst. knjigi Obed) Fanica, por. JELINČIČ, s pesniškim imenom Mirjam, pesnica, narodnorevoluc. delavka, Kosovelova zaupnica, r. 9. okt. 1903 na Bukovem pri Cerknem, u. 4. apr. 1940 v Jesenici nad Kojco (občina Grahovo). Oče Emil, najemnik, mati Frančiška Pajntar. Oče jo je poslal kot mlado deklico opravljat hišna opravila k učitelju Jožetu Močniku, ki je domače pregovoril, da so jo dali v šolo. Obidova se je vpisala na tolminsko učiteljišče, kjer se je takoj kult. in polit. angažirala. Na njeno politično formacijo je imel velik vpliv Vl. Martelanc (PSBL II, 367–69). Stopila je v tajni komunistični krožek, izdajala dij. rokop. list Delo (ali Naše delo), pozneje Šolski list. Istočasno je objavljala pesmi in črtice v Jadranki, glasilu idrijskih dijakov Obzoru, kasneje v ŽS. 1922 je objavila v reviji Lepa Vida pesem Cipresa, o kateri je Srečko Kosovel napisal: »Cipresa je zelo lepa pesem, jaz ne vem, če je v Lepi Vidi še kakšna stvar tako lepa; rad bi se spoznal z Mirjam.« (Pismo Vl. Martelancu 6. apr. 1922). Prvo pismo, ki ga je Kosovel pisal Obidovi, nosi datum 8. jun. 1922. Verjetno sta se prvič srečala ob koncu avg. istega leta. (»Danes sem pri Sv. Luciji. Grem k Mirjam.« – Pismo Vlasti Sterletovi 21. avg. 1922.) Kosovel je tedaj prosil Obidovo, naj prodaja na tolminskem učiteljišču list Lepa Vida, ki je bil v hudih finančnih težavah. Na Bukovem jo je obiskal menda še enkrat. Polit. delo na tolminskem učiteljišču je privedlo do dijaške stavke, po kateri je Obidova iz protesta zapustila šolo (1923) in se vrnila na Bukovo, kjer je organizirala mladino v Prosvetnem društvu, režirala tri igre in osnovala ženski krožek, ki ga je vodila v marks. duhu. 1925 se je udeležila na pol ilegalnega dij. srečanja v vasi Krn. Njeno dopisovanje s Kosovelom se je razvijalo v intelektualno navezanost, ki je premagala čustveno neenak odnos in trajala do pesnikove smrti. Jeseni 1925 se je preselila v Gorico in sodelovala z Zorkom Jelinčičem (PSBL I, 583–84) pri organizaciji Zveze prosvetnih društev ter pisala v glasilo Zveze mladinskih društev Naš glas. Pod njegovim vplivom se je približala narodnoobrambni skupini. S Kosovelom sta se srečala v Gorici, ko se je kraški pesnik poslednjič odpeljal v Lj.. ter mar. 1926, ko se je bolan vračal v Tomaj. Obidova ga je med boleznijo večkrat obiskala v Tomaju in bila po pričevanju Kosovelovih zadnja oseba, s katero je govoril. S polit. delom je Obidova nadaljevala tudi v ilegali, se udeležila tajnega sestanka v Šebreljah in postala zaupnica Tigra. Jul. 1929 se je poročila z Z. Jelinčičem in se preselila v Jesenico, kjer sta 13. sept. istega leta dobila policijski opomin. Po aretaciji moža, ki je bil kasneje obsojen pred Posebnim sodiščem, so Obidovo skupaj z malo hčerko Rado zaprli in ju mesec dni pozneje konfinirali v kraj Tricarico v Basilicata. Po enem letu se je bolna vrnila domov in dolgo čakala na dovoljenje za izselitev v Jslo. Zaposlila se je v Celju in se vrnila na Prim. 1939, ko so moža amnestirali in izpustili iz zapora. Umrla je na porodu druge hčerke. Kosovelovo dopisovanje z Mirjam je najobsežnejše in vsebinsko najbogatejše. V III. knjigi Kosovelovega Zbranega dela je objavljenih 36 pesnikovih pisem Mirjam-Fanici Obidovi, ki so dragocen dokument za spoznavanje pesnika in njegove poezije.

Prim.: Ž. urad na Bukovem; A. Ocvirk, Kosovelovo ZbD III/I, 351–407 pass.; III/2, 1123–40 pass.; Z. Jelinčič, Moja srečanja s Kosovelom, Bori, Koper 1954, 33–47; Kosovel v Trstu, Trst 1970, 16, 29; A. Gspan, Neznani Srečko Kosovel, Lj. 1974; Sardoč, 54, 251, 252; TolmZb 1975, 321 pass.; Nada Pertot, Srečko Kosovel piše Fanici Obidovi, RAITrstA, julij–dec. 1984.

ldt

Debelli Turk, Lida: Obid, Fanica (1903–1940). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930390/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine