Primorski slovenski biografski leksikon

Mavri Štefan, skladatelj, zborovodja, strokovni pisec, r. 29. sept. 1931 v Avčah, živi prav tam. Oče Štefan, delavec, mati Matilda Križnič. Osn. š. je obiskoval v Avčah, ključavničarsko poklicno š. v Anhovem, maturiral je na TSŠ v Lj. (1952) in končal prvo stopnjo strojne fak. na Reki (1955). Vzporedno je študiral na nižji in srednji glasbeni š. v Lj. (glasbena teorija), med 1962 in 1966 je študiral in končal AG v Lj. (študij kompozicije pri prof. L. M. Škerjancu) z diplomskim delom kantato Oblaki življenja (besedilo S. Kosovel) za zbor, orkester in soliste (1966). Več let je služboval v Lj. (zlasti Center strokovnih š.), od 1969 uči tehnične predmete in umetnostno vzgojo na Elektrogospodarskem š. centru in TSŠ v Novi Gor. 1969 je objavil učbenik Tehnologija obdelave materialov. I. del: Rezilna orodja. Na glasb. področju je pričel najprej kot pevec v cerkv. pev. zboru v Avčah, pel je nato pri zboru Svobode v Anhovem (ta zbor je štiri leta tudi vodil), pri zboru TSŠ v Lj., pri zboru Bazovica na Reki, pri PAZ Vinko Vodopivec v Lj., pel je tudi pri slov. madrigalistih ter pri zboru SF in AG v Lj. 1969 je pobudil Komorni zbor v Novi Gor., ki ga še vedno vodi, istočasno je pevovodja pev. zbora v Levpi. Z novogor. Komornim zborom je večkrat nastopal, trikrat je ta zbor na pev. tekmovanju v Mrbu prejel bronasto nagrado, 1977 je na mednarodnem tekmovanju C. A. Seghizzi v Gor. dosegel peto mesto v polifoniji, prejel tretje mesto na radijskem tekmovanju slov. pev. zborov. S Komornim zborom se redno udeležuje revije Primorska poje. M. deluje tudi kot skladatelj, uporablja moderne glasbene oblike. Napisal je Malo kantato za orkester in moški zbor (1968), Mašo za zbor (1980), Agnus (1981) in Sanctus (1982) za orkester in zbor. Za orkester in zbor je tudi Smrt kurirja (1979, besedilo Pavla Medvešček) ter Molitev (1983, besedilo Al. Gradnik). Napisal je več zborovskih skladb za mešane, moške in ženske zbore (besedila S. Kosovel, Al. Gradnik in Pavla Medvešček) ter nekaj samospevov (besedila S. Kosovel in Al. Gradnik), več skladb je bilo objavljenih (NZb in drugod) ter posnetih na gramofonske plošče.

Prim.: Delo 15. apr. 1983, št. 88, 7 (II); osebni podatki.

B. Mar.

Marušič, Branko: Mauri, Štefan (1931–2014). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923580/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine