Primorski slovenski biografski leksikon

Leben France, arheolog, r. 4. jul. 1928 v Vincarjih v Škofji Loki posestniku Francu in Ani Pecher. Po maturi na gimn. v Lj. 1947 je tu študiral na U arheologijo in diplomiral 1957. 1971 je na U v Zgbu doktoriral s tezo Kulturna pripadnost jamskih najdb na področju jugovzhodnih Alp v prazgodovinskem obdobju. 1955 je nastopil službo kot asistent-arheolog v Inštitutu za raziskave krasa SAZU v Postojni in 1970 napredoval v višjega strokovnega sodelavca. Od 1971 je član Inštituta za arheologijo SAZU v Lj. 1972 je postal znanstveni, 1976 višji znanstveni sodelavec in 1982 znanstveni svetnik. Kot štipendist Humboldove ustanove se je 1964–65 in 1965–66 izpopolnjeval v Inštitutu za prazgodovino U v Heidelbergu. 1972 pa mu je podelitev Penrose, štipendije pri American Philosophical Society iz Philadelphije, omogočila študij neolitskega gradiva in arhivalij v ustanovah sosednjih alpskih pokrajin. Udeležil se je mnogih domačih in tujih arheoloških kongresov; s predavanji pa je sodeloval 1956 na mednarodnem kongresu Nemške speleološke zveze v Laichingenu, 1962 na tretjem jsl. speleološkem kongresu v Sarajevu, 1968 na mednarodnem simpoziju o prazgodovini vzhodne jadranske obale na Hvaru, 1969 na mednarodnem simpoziju o nastanku in kronologiji badenske kulture v Nitri na Slovaškem, 1970 na študijskem srečanju o Krasu v Repnu, isto leto na mednarodnem kolokviju o neolitiku in eneolitiku Slovenije in sosednjih pokrajin v Mrbu, 1975, na svetovnem simpoziju o prazgodovinskih religijah v severni Lombardiji v Val Camonici, isto leto na kongresu speleologov Jsle v Lipici, 1975 na mednarodnem speleološkem kongresu v Olomoucu ter na zborovanjih slov. jamarjev in raziskovalcev Krasa 1969 v Ribnici, 1970 v Lj. in 1975 v Kranju. V skladu s svojo specialno stroko neolitik, eneolitik in zgodnja bronasta doba na področju jugovzhodnih Alp in našega Krasa se posveča študiju in raziskavam materialne in duhovne kulture, poselitvenim problemom, migracijskim tokovom in vplivom sosednjih in oddaljenejših kultur prazgod. ljudi na tem prostoru ter odkrivanju novih lokalitet in kulturnih dobrin. Tako je v jami Trhlovci pri Divači prvi na našem Krasu odkril neolitske kulturne plasti, v katerih pomeni zlasti keramika neolitsko jadransko komponento, v bližnji jami Mali Triglavci pa je trčil nad pleistocenskimi sedimenti na še starejšo mezolitsko kulturno plast, ki jo potrjujeta zlasti cervidna favna in obdelano koščeno orodje. Samostojno je vodil nad 50 arheoloških raziskovanj ter sondiral in sodeloval pri vodstvu 20 raziskovanj doma in na tujem, tako npr. v Žegnani jami, Ovčarskem spodmolu in Grlovki pri Orehku blizu Postojne, v jami Brišče (Grotta Monte Brischis) pri vasi Selce v Furlaniji in v jami Podgriže pri Vrhu (S. Michele) na Goriškem. Objavil je mnogo znanstvenih razprav, strokovnih člankov, poročil, ocen, med prvimi so: Nove arheološke najdbe v jamah na Notranjskem (Arheološki vestnik 7, 1956, 242–58); Stratigrafia in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem krasu (ibid. 18, 1967, 43–109); Opredelitev neolitske in eneolitske keramike iz jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora (ibid. 24, 1973, 143–58); Osteološke in kultne najdbe prazgodovinskega človeka iz kraških jam Slovenije in mejnega ozemlja (ibid. 29, 1978, 13–35); Progress and Archievenment of Thirty Years of Prehistory in Slovenia (ibid. 30, 1979, 29–40); Dosedanje arheološke najdbe v jamah okoli Divače (Acta carsologica 2, 1959, 231–49); Materialna kultura in izsledki arheoloških najdb v Kevdercu in Lubniški jami (ibid. 3, 1963, 213–51); Jamska arheologija matičnega Krasa (ibid. 6, 1974, 241–56); Značilnost in pomen nekaterih arheoloških jamskih najdišč na področju jugovzhodnih Alp (Adriatica praehistorica et antiqua, Zbornik naučnih radova, Zgb 1970, 407–37); The First Adriatic Neolithic in Slovenia (Archaeologia Iugoslavica 17, Bgd 1979, 3–7). Sodeloval je pri izdelavi arheološke karte Sje. in Jsle. ter dopolnjuje antropospeleološko bibliografijo od sredine prejšnjega stol. dalje. Od 26. letnika (1975) dalje je ur. Arheološkega vestnika, od 15. letnika (1972) sour. Naših jam, od 26. letnika (1978) glavni ur. Loških razgledov. Član je mednarodnih združenj speleologov v Laichingenu (ZRN), Halleinu (Avstrija), Capo di Ponte v Val Camonici in v Trstu. Prejel je 1977 nagrado Sklada Borisa Kidriča (s sodelavci) za Arheološka najdišča Slovenije, 1980 srebrno plaketo Borisa Kidriča za zasluge pri širjenju tehnične kulture in 1981 zlato plaketo za posebne zasluge pri širjenju znanstveno–tehničnega izobraževanja mladih Jsle.

Prim.: Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev SAZU, Lj. 1976, 69–73; osebni podatki.

Svk.

Savnik, Roman: Leben, France (1928–2002). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921560/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine