Slovenski biografski leksikon

Zöhrer Josef, glasbenik in skladatelj, r. 5. febr. 1841 v učiteljski družini na Dunaju, u. 20. nov. 1916 v Ljubljani. Po osn. šoli in gimn. je štud. na dunaj. konservatoriju klavir (prof. E. Pirkhert, Jul. Epstein) in kompozicijo (prof. Simon Sechter), ga 1860 končal in začel nastopati kot pianist. V Lj. je nastopil prvič 14. nov. 1862, nato bil gledal. kapelnik v Trstu, jeseni 1865 pa bil imenovan za učitelja klavirja na glasb. šoli Filharm. družbe v Lj. (učil še violončelo, petje, harmonijo), hkrati prevzel vodstvo njenega pevskega zbora. Kot dirigent je prvič nastopil 1868 namesto obolelega A. Nedvěda, 1883 prevzel njegovo mesto glasb. ravnatelja Filh. družbe in ga obdržal do upok. 1912. Redno je dirigiral simfonične, zborovske in vokalno-instrum. vsakoletne koncerte. Posebno pozornost je posvečal skladbam L. van Beethovna (častni član Filh. družbe), J. S. Bacha, A. Brucknerja in J. Brahmsa, katerega je 1885 predlagal za častn. člana. Vrsto njihovih skladb je v Lj. prvič izvedel, a tudi dela A. Dvořáka, P. I. Čajkovskega idr. S Hansom Gerstnerjem (koncertni mojster in učitelj violine) in preds. Filh. družbe F. Keesbacherjem se je Z. zavzel za vpeljavo rednih komornih koncertov, ki so se bili začeli že 1861, od 1883 pa postali redna oblika koncertnega delovanja družbe, na njih večkrat nastopil kot pianist ali čelist. Pomembni so bili Z-jevi koncerti ob jubilejih skladateljev (Beethoven, Liszt, Mozart, Schubert, Weber idr.) ali ob posebnih slavnostih, npr. ob otvoritvi novega poslopja Filh. družbe (1891) ali ob njeni 200-letnici (1902), ko je izvedel Beethovnovo 9. simfonijo v Lj. prvič v celoti. – 1895 je postal častni član Filh. družbe, 1902 bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono, 1912 z viteškim križcem Franc-Jožefovega reda.

Kot skladatelj se je začel uveljavljati razmeroma pozno. Segal je na razl. kompozicijska področja (izjema je opera), v njih nadaljeval romant. tradicijo. V Leipzigu so npr. izšle klavirske skladbe: Aus vergangenen Tagen – Stimmungsbilder, op. 23, Lieder der Nacht, op. 25, Impromptus, Erinnerungen – Ein Tanz Poem, op. 20 (štiriročno). Na koncertih Filh. družbe v Lj. so bile izvedene njegove: sonata za violo in klavir, op. 31 (1910, izvajana tudi na Dunaju), godalni kvartet v c-molu, op. 33 (1910), simfonična pesnitev (1911), sonata za violino in klavir v a-molu, op. 30 (1912), sekstet za godala v d-molu, op. 39 (1915), 4 skladbe za godala (postumno 1917). Veliko Z-jevih skladb je ostalo v rkp, danes jih velja večina za izgubljene.

Z. je imel eno osrednjih mest v lj. glasb. življenju svojega časa, desetletja je zelo uspešno vodil Filh. družbo, bil natančen in vesten, v narodnostne spore se ni vtikal. Vztrajal je v Lj. kljub ponudbam iz drugih glasb. središč. Njegove skladbe v Lj. niso požele take pozornosti, kot bi zaslužile, in niso sprožile primerjav s sočasnimi slov. skladbami. – Prim.: Berichte der Philh. Gesellschaft in Laibach; Bibl JLZ 13, 14; Cvetko III; Emil Bock, Die Philharmonische Ges. in Laibach, 1902; LZg 1905, št. 232; Fremdenblatt, Sonn- u. Montagszg 1910, 14. febr.; NA 1912, 14, 54; Musikpädagogische Zft 1914, št. 5, 160; LZg 1916, št. 274; H. Riemanns Musiklexikon, Berlin 1929, 2085; L. Zepič, Slov. glasb. revija 1957, št. 4, 49; Konrad Stekl, Blätter f. Heimatkunde (Gradec) 1972, 105–15; Hans Gerstner, Südostdeutsche Vierteljahresblätter (München) 1972, 168–72; isti, ib. 1980, 191–3; P. Kuret, Muzikološki zbornik 1983, 42; isti, Glasbena Ljubljana 1899–1919, 1985. P. Kt.

Kuret, Primož: Zöhrer, Josef (1841–1916). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi871880/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine