Slovenski biografski leksikon

Zlobec Jaša, pesnik in prevajalec, v Ljubljani r. 21. jan. 1951 pesniku Cirilu (gl. čl.) in Veroniki r. Skok ter tu živi. Po poroki 1972 se podpisoval tudi s priimkom Lukič. Po osn. šoli in gimn. (1965–9) je štud. franc. in it. jezik (1969–75, diploma) na Fil. fak. v Lj., nato književnost 1975–7 na Fil. fak. v Zgbu in 1980/1 v Rimu. Bil je redaktor 1979–83 na RTV Lj., 1983–5 svobodni umetnik, od 1985 je urednik pri CZal.

Pesmi je začel obj. v Sd (1969: Moj oče, Smrt). Prvi zbirki Zeleni bunker (1976) in Mlado jutro (1976) sta v sinkopiranem besednem ritmu prinesli izrazito mladostno čudenjsko poezijo, ki se ukvarja z dovolj občutljivim nizanjem stvari tega sveta. A ta svet je pesnikov neposredni svet, ki je svetloba sedanjosti, osebnega doživetja, dvignjenega nad tegobnost minulega in senco sedanjega. Zbirka Udarci udarci (1981) se je deloma že usmerila v angažiranost in kritično refleksijo, v kateri je morda več neugnanosti kot revolte (B. Hofman, Knjiga 1976, 622), sicer pa je pesnik še vedno zazrt v svoj intimni osebni krog, ki je definiran z atributi družine, poetološka stran pa je potrdila pesnikovo nagnjenje k slikoviti igrivosti besednih in metaforičnih zvez. Ta izraznoformalna težnja se je močneje pokazala v zbirki Poti in potovanja (obj. v knj. Pesmi, 1983, skupaj z M. Klečem), saj je odločneje razkrila težnjo za artizmom, zavzetost za lepoto besede, kar je mogoče povezati s splošno umiritvijo pesniškega subjekta. Tok življenja in tok pesnikove zavesti tečeta vzporedno (I. Svetina, Delo 1981, št. 276), stvari, ki jih niza iz sedanje, izjemoma tudi zgod. perspektive, so predstavljene v bogati metaforični govorici in uokvirjene v zmerni modernizem. Štev. pesmi so prev. v shrv. jezik.

Drugo ustvarjalno področje je radijska igra. Na Radiu Lj. so bile izvedene igre za otroke: Kje je gospod Ficko? (1982), Vroče počitnice (1982, kaseta 1983), Čarovni čaj iz črnih saj, Netopir Jožko (obe 1983), Sama čista resnica (1985), Nočni obisk (1987), Čarovnica (1988); za odrasle: Rutinski primer (1984); Romeo in Julija, prir. po istoim. romanu P. Zidarja (= Z. Slamnik; 1974). Nekatere so bile izvedene tudi na radiih Novi Sad, Sarajevo, Zgb.

Delno se posveča lit. kritiki in jo obj. v Sd (1973: R. Šeligo, Kdor skak, tisti hlap; Z. Slamnik, Hokuspokus kaplan; 1975: L. Kovačič, Preseljevanja), Dnevniku (1974, št. 98: F. Puntar, Dobro jutro, dober večer; št. 140: G. Strniša, Steklenica vode), Delu (1985, št. 176: E. Fritz, Dejansko stanje). Napisal je študijo k romanu L. Pirandella Rajnki Matija Pascal (1977, zbirka Sto romanov) in novelam Pasja zvestoba (1981, zbirka Kondor). Obsežnejša je družboslovna publicistika. Govori o študent. gibanju, mdr. v Tribuni, 1970/1–1972/3 (Z. ur. 1971/2–1972/3), Novi reviji 1983 in knjigi I. Ilich, Pričevanja, dec. 1985 (1986, Z. avtor uvod. poglavja); o sociol. in kulturol. problemih v Sd (1975: Osnovni problem, ustvarjalna energija), NRazgl (1984: O slov. polit. drami), Problemih (1984: Kratka sapa skupinske zavesti; Z. sour. 1977–9). Knjižno je izšla Rdeča zloba (1987, ps. Džuli Šviga; najprej obj. v Mladini 1983–6 kot polit. satir. rubrika Rdeči kotiček).

Prevaja leposlovje in publicistiko iz franc., shrv in zlasti ital., mdr.: C. Cassola, Monte Mario, 1974; P. Chiara, Delitev, 1977 (s spremno besedo; Z-čevo dram. prir. upriz. 1982/3 Stalno slov. gled. v Trstu); isti, Škofova spalnica, 1981; A. Manzoni, Zaročenca, 1977–8; L. Sciascia, Nasilje, 1980 (s spremno bes.), D. Fo, Komični teater (upriz. 1982/3 Mala drama SNG Lj.), S. F. Romano, Gramsci, 1983; Avtentično življenje, 1984 (izbor del sod. it. književnikov iz Istre in z Reke, Z. prev. vse pesmi), R. M. Lombardo, Krilati prašiči, 1986, 1987 (s spremno bes.), A. Bressan, Pustolovščina besede, 1985 (skupaj z očetom) idr. Štev. so tudi prevodi radij. iger (prim. Moder, SLNP). – Za prevode iz italij. je 1984 prejel priznanje Cavaliere al merito della Rep. Italiana (1984). – Ur. je zbornika Pisatelji za demokracijo in Smrtna kazen (1989).

Prim.: osebni podatki; SBibl; Slov. književnost, 1982; Adresar pisaca Jsle, Novi Sad 1986. – Intervjuja: Mladina 1971, št. 51/52 (M. Dolenc), Delo 1987, št. 93 (V. Žabot, oba s sliko). Pibernik

Pibernik, France: Zlobec, Jaša (1951–2011). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi870597/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine