Slovenski biografski leksikon

Zidarič Joso, lutkar, r. 11. sept. 1888 v Trstu (Sv. Ivan) sodarju Josipu in Mariji r. Fišer, u. 7. jun. 1970 v Ljubljani. Klas. ital. gimn. je obiskoval 1901–10 v Trstu, 1912/3 vpisan na pravni fak. v Gradcu in 1919–21 v Lj. Bil je uradnik na finančni direkciji v Trstu 1911–4 (1912 izpit iz drž. računovodstva) in od 1919 v Lj. (odklonil premestitev v južno Ital. in emigriral v Jslo), od 1945 finančni kontrolor pri Min. za finance, od 1947 revizor pri Podjetju PTT v Lj., upokojen 1950. – Deloval je pri Sokolu (1910–4 telovadni vaditelj v Trstu; 1927 v Lj. ustan. 1. jsl sekcijo za lutkovno gled. pri Sokolu I – Tabor) in Jsl lutkar. zvezi (med pobudniki, od ustan. v Lj. 1932 do 1933 tajnik, 1939–40 propagandni vodja). – Aktivno se je udeležil III. mednar. kongresa UNIM (Union internationale des marionettes) 1930 v Liègeu (referat o jsl lutkarstvu), 4. občnega zbora Jsl lutk. zveze 1937 v Bgdu (predavanje Kaj je lutkarstvo). Znanje je poglabljal na obiskih 1930 v Pragi, Londonu in drugod. – Odlikovanje: 1938 red sv. Save.

Zanimanje za lik. umetnost in glasbo ga je privedlo do lutk, katerim se je povsem posvetil. 27. marca 1927 bila 1. predstava (G. Schmoranz, Začarani gozd) sokolskega lutkovnega odra na Taboru. Nato je oder umetn. in tehniško najpopolneje razvil. Do 1941 so pogosto igrali tudi izvirne lutk. igre, mdr.: I. Albreht, Koren lečen; I. Lah, Sneguljčica; P. Golia, Petrčkove poslednje sanje; J. Ribičič, Jurček na morju; Dušan Svetlič, Jurček gre na morje; Z., Stavka lutk. K delu je pritegnil V. Skrušnega, D. Svetliča idr. Pomagal je pri organiz. novih odrov, sodel. z znanjem, izkušnjami in načrti za odre (v družin. arhivu sina Borisa ohranjen detajlni načrt za lutkovno gled. v Novem Sadu) in lutke (nekatere še hrani Mestno lutk. gled. Lj.). Lutke je oblikoval in izdeloval po predlogah in po lastnih zamislih; znane so bile npr. lutke faraona, guslarja in okostnjaka, ki je na odru razpadel in se ponovno sestavil. Ustvaril in uveljavil je Jurčka, slov. lutko namesto nem. Kasperla (Gašperčka) in češ. Kašpareka. Napisal je članke: Unima (J 1930, št. 188), Lutke na žici in nitkah (Vodnikova pratika 1931), Enostaven in praktičen ročaj, Kako naredim glavo za lutko, Zvočni učinki, Scena (Sokolski lutkar 1939; z Vekoslavom Kovačem dal pobudo za list). – Prev. in prir. je lutkovne igre iz češč. in shrv. ter se trudil za slov. izvirna dela.

Sin Boris (r. 4. sept. 1919 v Trstu, živi v Lj.) je študiral pravo na lj. Univerzi in bil 1946 prom. Na 2. tržaškem procesu dec. 1941 je bil obsojen, nato v ital. zaporu in nem. taborišču Buchenwald. Usmeril se je v gospodarstvo in zun. trgovino, mdr. vodil predstavništvo Gosp. zbornice Jsle v Mehiki 1958–62 in gosp. predstavništvo Jsle v Madridu 1968–74, pri Gosp. zbornici Sje bil podpreds. 1974–81, šef predstavništva v Trstu 1981–5, do upokojitve 1986 svetnik Gosp. zbornice. Pisal in predaval je o vprašanjih ekon. odnosov s tujino.

Prim.: podatki sina Borisa in arhiva Skupnosti pokojn. in inval. zavarovanja Lj.; SGL; Delo 1970, št. 153; H. Verdel, Lutkarstvo na Slovenskem, 1987. Slika: arhiv SBL. – Za Borisa: osebni podatki; Delo 1989, št. 202 (s sliko); PDk 1989, št. 207 (s sliko). Clemenz

Clemenz, Majda: Zidarič, Joso (1888–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi867421/#slovenski-biografski-leksikon (22. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine