Slovenski biografski leksikon

Zelen Danilo, tigrovec, r. 9. jul. 1907 v Senožečah trgovcu Ivanu in Mariji r. Delak, padel 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici, pok. v Hrovači; bratranec režiserja F. Delaka. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, realko (mat. 1925) v Lj. Vpisal se je na elektrotehn. odd. Teh. fak. v Lj., vendar bil le fiktivni študent (vpisan do 1932), pa tudi nikoli zaposlen. Od 1928 se je posvetil le boju za osvob. Primorske in Istre izpod fašist. Italije. Z I. Grahorjem se je 1928 udeležil tečajnega kongresa primor. študentov v Cvetrožu (zaselek Branika), od tedaj stalno ilegalno prihajal z drugimi gverilci na Primorsko, spodbujal, organ. in izvajal oborožene akcije proti fašist. ustanovam in osebam. Od ust. 1929 je bil član ožjega vodstva TIGR-a, predvsem organiziral gverilo na Primorskem, pošiljal gverilce, orožje, razstrelivo, usposabljal mlade za izdelovanje razstrelilnih naprav (česar se je naučil pri R. Rossettiju v Parizu), pošiljal tudi protifaš. literaturo. Kot vodilni član TIGR-a je sodeloval z ital. antifaš. strankami v emigraciji (Concentrazione antifascista in Giustizia e libertà, Pariz), bil v osebnih stikih z voditelji in skrbel za širjenje njihovega tiska v It. Fašist. policija ga je proglasila za enega najbolj nevarnih nasprotnikov in je bila od aprila 1930 za njim razpisana tiralica. Na trž. procesih (1930, 1941) je bil obtožen glavne krivde za organiziranje atentatov, sabotaž in napadov na fašist. ustanove. Na svojem domu v Lj. (Tyrševa, danes Titova c.) je z A. Rejcem ur. in razmnoževal ileg. lista Svoboda (1929–40) in Ljudska fronta (1936), letake za primor. odpor, dajal zatočišče primor. emigrantom, ki jih je preganjala jsl oblast. Dec. 1935 je z A. Rejcem in J. Godničem v imenu Narodnorevoluc. gibanja Slov. in Hrv. v Jul. krajini podpisal akcijski pakt s KPI in se angažiral za snovanje ljudske fronte na Primorskem. 1938 je pripravil atentat na Mussolinija, ki bi ga moral izvesti F. Kavs v Kobaridu. Po sestanku s P. Tomažičem avg. 1939 je posredoval orožje in razstrelivo slov. komun. organizaciji na Tržaškem, 1940 pa je s F. Kravanjo organiziral sabotažne akcije na železnicah v Avstriji in Italiji. V času vojne napetosti med It. in Jslo je organ. obveščevalno mrežo na Primor. in med emigranti ter posredoval podatke o ital. vojski obveščevalnemu centru poveljstva Dravske divizije v Lj., v zač. 2. svet. vojne pa tudi angl. Intelligence Service. Aprila 1941 je v okolici Ribnice s sodelavci pripravil 4 bunkerje z orožjem in razstrelivom, namenjene bodoči gverili proti okupacijskim silam (Anton Majnik je orožje pozneje izročil Ribniški partiz. četi). Po okupaciji Sje se je Z. umaknil v ilegalo na Ravno goro v Češarkovo kočo skupaj z Majnikom in Ferdom Kravanjo. Tam so jih 13. maja obkolili karabinjerji. V oboroženem spopadu – prvem v Sji – je bil Z. smrtno ranjen, Kravanja in Majnik pa ujeta (pozneje padla v NOB). Z. je prvi Slov., ki je padel v boju z okupatorjem na Slov.

Prim.: r. matice (ž. u. Senožeče); dokumenti v ital. notr. min. – ACS; podatki Sama Pahorja (Trst); L. Koler, Idrijski razgledi 1965/6, 109, 136–8, 141; A. Rejec, PDk 1971, št. 114 (s sliko); S. Šorli, TV–15 1971, št. 21 (s sliko); V. Vremec; Jadranski kol 1973, 172–6 (s sliko); T. Rutar, Tolminski zbornik 1975, 334 pass.; T. Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940, 1977 (1978); A. Bebler, Čez drn in strn, 1981, 32; T. Rutar, Bistriški zapisi 2, 1984, 74, 75, 100; A. Sfiligoj, Boj Slov. proti fašizmu, Gor. 1984, 162–71; B. Škoberne, Prim. novice 1989, št. 72–1990, št. 34. Kn. – W.

Kacin-Wohinz, Milica: Zelen, Danilo (1907–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi862252/#slovenski-biografski-leksikon (13. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Primorski slovenski biografski leksikon

ZELEN Danilo, tigrovec, borec za osvoboditev Primorske izpod faš. Italije, član vodstva ileg. org. Tigr, r. 9. jul. 1907 v Senožečah, padel 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici. Rodil se je kot šesti izmed sedmih otrok (najmlajši Milovan je umrl v trž. Rižarni) trgovca Ivana in gospodinje Marije Delak. Osn. š. je obiskoval v roj. kraju. 1917 so ga poslali v š. v Lj., kjer je 1925 maturiral na drž. realki in se istega leta vpisal na elektrotehn. odd. Tehn. fak. lj. univerze. 1929 je dobil jsl. državljanstvo. Sprva je še opravljal izpite, nakar se je vse bolj posvečal delu za osvob. Primorske in Istre izpod faš. Italije, vendar se je vpisoval na univ. do 1932, verjetno, da bi prikril ileg. delo. S tem delom je začel zgodaj, morda motiviran že v razgledani in zavedni družini, v kateri mu je bila največja zaupnica mati. Ob naraščajočih težnjah po poitalijančevanju in fašizaciji Primor. je svoje delo vse bolj stopnjeval, ga kasneje povezal z obveščevalnim delom za potrebe obv. centra Dravske divizije, pred drugo vojno pa še za angl. Intelligence Service. Iz Lj. je stalno zahajal na Primorsko, sprva še s potnim listom, kasneje ilegalno z imenom Dušan. 1928 se je z I. Grahorjem udeležil tajnega dijaškega tečaja v Cvetrežu blizu Kala nad Kanalom. Odslej je tesno sodeloval predvsem z A. Rejcem (gl. čl.). Konec sept. 1929 se je na čelu trojke odpravil na Vremščico na sestanek, ki sta se ga udeležila tudi Marušič in Miloš. 3. nov. je na sestanku na Razklanem hribu podprl Bidovčevo mnenje, da so potrebne akcije za uspešen boj proti fašizmu. Po zatrtju kult. in pol. življenja na Primor. je z drugimi nar. delavci skrbel za širitev slov. literature, učbenikov, it. antifaš. liter. in tigrovskih glasil Svoboda (od 1929 do 1940) in Ljudska fronta (1936). Obe glasili je večidel pisal A. Rejec, razmnoževali pa so ju v kletnem prostoru hiše na Tyrševi, zdaj Titovi c. 92 v Lj., kamor se je Zelenova družina preselila 1933. Skupaj z drugimi je Z. organiziral prenos orožja čez mejo in prehod preganjanih it. antifašistov v emigracijo. Z. je hodil na Primor. sprva z J. Kukcem, T. Černačem (gl. čl.), F. Fortunatom (gl. čl.) idr., kasneje z J. Godničem (gl. čl.), F. Kravanjo (gl. čl.) idr. Pohodi so trajali včasih po ves mesec. Na zaupnih sestankih se je na eni in drugi strani meje srečaval s tigrovci in drugimi ileg. delavci. Konec dvajsetih in v začetku tridesetih let je organiziral številne oborožene akcije in pri nekaterih tudi sam sodeloval: atentate na Slovencem nevarne fašiste, na domače izdajalce, požige šol-potujčevalnic, sabotažne akcije idr. Zaradi konspirativnosti ni pri nobeni izpričana njegova navzočnost. Njegovo dolgo, morda skoraj poldrugo desetletje trajajoče ileg. delo, je težko izpričati s podatki in datumi. Faš. oblasti so pred prvim trž. procesom hotele dobiti v roke tudi Z. Za njim so razpisali tiralico. Na procesu so Z. večkrat imenovali in ga obtožili kot enega osrednjih akterjev (to velja tudi za drugi proces, čeprav je bil Z. tedaj že mrtev). – Z. se je 1930 za nekaj mesecev umaknil v Pariz, kjer se je srečal s slov. in it. emigranti in poglobil stike z raznimi skupinami (Concentrazione antifascista, Giustizia e Libertà, KPI). Po izjavi I. Regenta je takrat Z. hotel vstopiti v KP, pa so ga zavrnili. Po vrnitvi iz Francije jeseni 1930 je Z. okrepil delo na Primor., v dokaz, da s procesom niso zatrli prim. odpora. 1934 je ob sodelovanju okrog 30 tigrovcev organiziral prenos večje količine orožja z jsl. strani na it. Dec. 1935 sta A. Rejec in Z. v Parizu podpisala akcijski sporazum o sodelovanju med narodnorevolucionarnim gibanjem Slov. in Hrv. v Jul. krajini in KPI. Podpisnik je bil tudi J. Godnič. Z. je snoval atentat na Mussolinija in je hotel sam v Rim, pa so mu sodelavci to preprečili. Sodeloval je pri pripravi atentata, ki naj bi ga izvedel v Kobaridu F. Kavs 1938. Avg. 1939 se je dogovoril s komunist. voditeljem P. Tomažičem in predal komunist. skupini orožje in razstrelivo. Z. in Kravanja sta pred začetkom vojne okrepila sabotažne akcije na železnicah v Avstriji in Italiji. Na zahtevo it. in nem. oblasti je bila 1940 za Z. spet razpisana tiralica. Umaknil se je v Beograd, se skrival v Lj. in okolici, v bližini Reke in v Novem ob zadnjem srečanju tovarišem naročil: »Dobimo se v gozdovih nad Ribnico!« Kot jsl. državljan je bil vpoklican v vojsko. Prve dni apr. 1941 sta ga v voj. taborišču pri Višnji Gori videla J. Godnič in A. Laharnar. Po razsulu se je Z. zatekel v okolico Ribnice. Ko je tja vkorakal sovražnik, se je pojavil v gostilni pri Kramarčku pri Debeljakovih in šel nato v skrivališče na Malo goro, kamor sta kasneje prišla še T. Majnik (gl. čl.) in F. Kravanja. V gozdarski kolibi so jih, po naključju ali po izdaji, odkrili. 13. maja je prišlo do kratkega spopada s patruljo it. in slov. orožnikov. Potem ko je Majnik že uklenjen zbežal in Kravanja obležal ranjen, naj bi si hudo ranjeni Z. smrtni strel zadal sam. Padel je kot prvi v prvem oboroženem spopadu z okupatorjem. It. oblasti sprva niso vedele, kdo je. Ker so sumile, da gre za Z., so ga izkopali, da ga je oče identificiral. Po vojni je mati njegove posmrtne ostanke z ribniškega pokopališča prepeljala na lj. Žale. Jsl. povojne oblasti niso Tigru priznale antifašistične vloge. Življenje in delo D. Z. ostajata delno zavita v skrivnost. Nesporna je njegova pomembna vloga v organizaciji, v kateri je bil predvsem akcijski, gverilski vodja. Postal je legendarni lik, simbol primor. odpora proti nasilnemu raznarodovanju. Na kraju, kjer je padel, stoji skromen spomenik. Leta 1991 se je ob 50-letnici Z-ove smrti zvrstilo o njem in Tigru več razprav in spominskih svečanosti, v domačih Senožečah pa so mu odkrili spominsko ploščo.

Prim.: Pogovori z R. Bordonom, J. Debeljakom, M. Dolenc, A. Dolencem, L. Černač, J. Godničem, A. Laharnarjem, T. Rutarjem in B. Zidaričem za niz: B. Škoberne, Pričevanja o Tigru, RAITrstA 13. nov. 1986–1. jan. 1987; Zapisi T. Černača in J. Zalarja iz arhiva T. Rutarja; ŠkALj; Zgod. arhiv Lj.; Čermelj, Med prvim, 101 pass.; Čermelj, Proces 1941, 22 pass.; Ferenc, Tigr; V. Španger, Bazoviški spomenik, Trst 1965, 74, in ponatis 1986; F. Škerl, Spopad na Mali gori, Borec 4/1961, 172–74; A. Rejec, Veliki primorski junak D. Zelen je padel že 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici, PDk 16. maja 1971 s sl.; -b. (A. Rejec), Začetniki boja za osvoboditev – Danilo Zelen, Demokracija 31. jun. 1971; S. Šorli, Obsojeni za zločin, ki ga niso storili, TV-15 7. febr. 1977; S. Renko, Spopad na Mali gori pri Ribnici 13. maja 1941, PDk 20. in 21. avg. 1981; Sardoč; A. Zidar, Doživetja tigrovca partizana, 1987, 29–69, sl.; B. Škoberne, Danilo Zelen kdo je bil to? PrimN 15. sept. 1989–20. apr. 1990, štirinajstdnevno, skup. sl.; V. Vremec, P. Tomažič in drugi tržaški proces, 1989; M. Kacin Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi, 1990, in članki in razprave o Tigru iste avtorice v period. in strok. tisku; SBL IV, 787–88 in tam navedena liter.

Škoberne-ldt

Škoberne, B., Debelli Turk, L.: Zelen, Danilo (1907–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi862252/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine